Franja

hȉjāt m (lat. hiatus) lingv. hiat, zev: uklanjanje hijata u tuđim riječima

iato m

1. med. zev, reža, hiat

2. pren. vrzel, razpoka

3. jezik zev, hiat

lumen [lú:min] samostalnik
fizika lumen, enota svetilnega toka
anatomija zev, svetlina

Maul, das, (-/e/s, Mäuler) gobec, bei Kühen, Fleischstück: smrček, bei Fischen: usta, beim Pferd: usta, gobec; Technik zev; figurativ hungrige Mäuler lačna usta; böse Mäuler zlobni jeziki; figurativ gobec, jezik; ein loses Maul nesramen gobec/jezik; das Maul halten držati gobec; halt's Maul! drži/zapri gobec!; das Maul aufreißen gobcati; das Maul vollnehmen imeti poln gobec; das Maul stopfen zapreti/zamašiti gobec; eins aufs Maul geben mahniti po gobcu/na gobec; übers Maul fahren zamašiti gobec; jemandem Honig ums Maul schmieren prilizovati se (komu); ins Maul fliegen prileteti v usta; sich das Maul verbrennen figurativ opeči si jezik; sich das Maul wischen obrisati se pod nosom; Einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul Šenkanemu/Podarjenemu konju ne glej na zobe

patulousness [pǽtjuləsnis] samostalnik
odprtost, zev
botanika razraslost

Spalt, der, (-/e/s, -e) špranja, reža, Technik rega, reža; Medizin zev, hiatus

zȉjev m, mest. u zijèvu, mn. zjȅvovi (ijek.), zȇv m, mest. u zévu, mn. zȅvovi (ek.)
1. zeh: strah krenu gradom kao zijev po čeljadma
2. lingv. zev, hiat

зияние n zev, hiat

Schlüsselweite, die, Technik zev ključa

Webfach, das, Technik tkalski zev

drsn|i (-a, -o) gleitend; Gleit-, Schleif-, Rutsch- (čevelj der Gleitschuh, vložek das Schleifstück, kontakt der Gleitkontakt, Schleifkontakt, korak der Gleitschritt, letalstvo kot der Gleitwinkel, let der Gleitflug, ležaj das Gleitlager, Schleiflager, obroč der Schleifring, opaž die Gleitschalung, plovček lovstvo die Gleitpose, transporter die Rutschbahn, upor der Gleitwiderstand, vod die Schleifleitung, čeljust die Gleitbacke, čeljustna zavora die Gleitbackenbremse, plast die Gleitschicht, ploskev die Gleitfläche, plošča der Gleitschuh, sklopka die Rutschkupplung, špranja/zev die Gleitspalte, der Gleitriss, das Lawinenmaul, vrednost der Gleitwert, letalstvo število die Gleitzahl, zrcaljenje die Gleitspiegelung)
drsno okno das Schiebefenster
drsna vrata die Schiebetür

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

Hȳmēn -mĕnis, m (Ὑμήν) Himén,

1. poročni (svatbeni) bog, sin Apolona in ene izmed Muz: Stat., affuit … Hymen O., turpia famosus corpora iunget Hymen O., nec quid Hymen, quid Amor, quid sint conubia, curat O.

2. meton. svatbena (ženitvena) pesem: Cl., Cantatus Hymen O. — Od tod hymenaeus (-os) -ī, m (gr. ὑμεναῖος)

1. svatbena (ženitvena) pesem, ki so jo peli, kadar so nevesto peljali na novo domovanje: hymenaeum cantare Pl., Ter., occentare Pl., fremere Pac. fr., hymenaeon canere O., canere hymenaeos V., clarus Hym. Lucr. vriskajoča.

2. meton. (večinoma v pl.) nevestin sprevod, ženitovanje, svatba, svatovščina, pirovanje: Sil., Stat., hic hymenaeus erit V., vetiti hymenaei V., Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos V., rex … novo auctus hymenaeo Cat., Thetis humanos non despexit hymenaeos Cat.; metaf. (o živalih) = paritev, parjenje: aetas Lucinam iustosque pati hymenaeos (zev!) desinit ante decem … annos V.

3. pesn. Hymenaeus -ī, m (= Hymen) Himenáj, poročni (svatbeni) bog: Varr., Sen. tr., Stat., Tert., Pall., Cl., Serv., Ciconum Hymenaeus ad oras tendit O.; v zvezi Hymen, Hymenaee O., Cat.

ključ¹ moški spol (-a …)

1. od vrat, do uspeha, tehnika der Schlüssel
angleški ključ der Engländer
francoski ključ der Franzose
slepi ključ der Rohling
-schlüssel (avtomobilski Autoschlüssel, glavni Hauptschlüssel, ploščati Flachschlüssel, sobe Zimmerschlüssel, stanovanja Wohnungsschlüssel, trezorja Tresorschlüssel, varnostni Sicherheitsschlüssel, za hidrant Hydrantenschlüssel, za hišna vrata Haustürschlüssel, za uro Uhrschlüssel, za odpiranje ohišja Gehäuseschlüssel, za svečke Kerzenschlüssel, za vžig motorja Zündschlüssel, kombiniran Kombischlüssel, matični Steckschlüssel, momentni Drehmomentschlüssel, nasadni Steckschlüssel, očesni Ringschlüssel, patetntni Patentschlüssel, rezervni Zweitschlüssel, vijačni Schraubenschlüssel, viličasti Gabelschlüssel)
na ključ gradbeništvo, arhitektura schlüsselfertig
zev ključa die Schlüsselweite
obroček za ključe der Schlüsselring
vzeti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
predaja ključev die Schlüsselübergabe
šop ključev der/das Schlüsselbund
|
figurativno dati pod ključ hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel bringen
imeti pod ključem hrano, zdravila ipd.: unter [Verschluß] Verschluss halten
biti pod ključem človek: hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel sein, auf Nummer sicher sein

2. (odpirač) der Öffner (za konzerve Dosenöffner)

robn|i [ó] (-a, -o) Rand-, Kanten- (del die Randpartie, žarki Randstrahlen, nosilec der Randbalken, objekt das Randwerk, okrasek die Randverzierung, predel das Randfeld, ščitnik der Kantenschutz, petlja die Randmasche, plošča die Randplatte, sila die Randkraft, vrv das Randseil, zev die Randkluft); Begrenzungs- (pločevina das Begrenzungsblech, ploskev die Begrenzungsfläche)
robno morje geografija das Randmeer
matematika robna točka der Randpunkt
robni pogoj die Randbedingung
robni faktor der Randfaktor
robni problem das Randwertproblem

synīzēsis -is, f (tuj. συνῑ́ζησις) sinicéza = zlitje, strnitev dveh samoglasnikov v en dvoglasnik; s tem se prepreči zev sredi besede ali na meji med dvema besedama (npr. de͡inde, ade͡o, Orphe͡i, anthac iz antehac): Serv., unde „dii“ et „diis“, cum pro monosyllabis ponuntur, per synizesin sunt accipienda sive magis per synaeresin e et i in unam syllabam Prisc.

tkalsk|i (-a, -o) Web-, Weber- (mojster der Webmeister, vozel der Weberknoten, zev das Webfach, bilo die Weblade)

χάσκω [Et. iz kor. g'hēi, zijati, lat. hio, hisco; slov. zev, zevati, zijati, ziniti, nem. gähnen (stvn. ginēn)] gl. χαίνω.