Franja

pullulō -āre -āvī -ātum (pullulus¹ mladika, demin. k pullus1)

I.

1. odgnati (odganjati), pognati (poganjati), (vz)brsteti, (pri)kliti, vzkliti: Col., Plin. idr., pullulat densissima silva V.

2. metaf. bujno se razvi(ja)ti, (raz)bohotiti se, bohotáti, bohotéti, bohotno (bujno, hitro) rasti, bohotno (bujno, hitro) se razrasti (razraščati), razmnožiti (razmnoževati) se, (na)množiti se: quae (sc. luxuria) incipiebat pullulare N., sors nascentium obitorum loco pullulat Ap., fluxioris vitae initia (kali) pullularunt Amm., et surgere ac pullulare plus coepit haereticae perversitatis et schismatum venenata pernicies Cypr. —

II. trans. pognati (poganjati) kaj, roditi (rojevati) kaj: terras Venerem aliam pullulasse Ap., tamquam silvam ex se Ambr. (o drevesih), aperiatur terra et pullulet salvatorem Lact., oviparos pullulat fetus Fulg.

rampollare v. intr. (pres. rampollo)

1. izvirati (voda)

2. vzkliti; pognati, poganjati

3. pren. izvirati (rod); roditi, porajati se

răsărí răsár vi.

1. vzkliti, poganjati, pognati

2. vzhajati, vziti

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

spear¹ [spíə]

1. samostalnik
bilka, steblo (trave, žita); poganjek, mladika

2. neprehodni glagol
pognati visoko pokončno steblo, zrasti v višino; vzkliti, pognati (često out)

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

zaklìjati -jām vzkliti

zénuti zênēm, zènuti zȅnēm vzkliti, kliti, kaliti: ja puštam sjeme, neka zene naj vzkali, naj vzklije, naj kali, naj klije

прорастать, прорасти (z)rasti, vzkliti, rasti (skozi kaj), poganjati, pognati (skozi kaj)

прорости́ -те́ док., vzklíti vzklíje dov., v 3. os., skalíti -í dov., v 3. os.

rigermogliare v. intr. (pres. rigermoglio)

1. znova vzkliti, poganjati

2. pren. oživeti

desarrollar razviti; razstaviti; izdelati

desarrollar un problema rešiti nalogo
la máquina desarrolla 100 caballos stroj ima 100 HP
desarrollarse razvi(ja)ti se; odigrati se; vzkliti

plant¹ [pla:nt] samostalnik
botanika rastlina, sadika; rast; drža; obrat, obratni material, tovarna, tovarniška oprema
sleng ukana, past, prevara; policijska zaseda

in plant rastoč
to lose plant odmirati, veneti
to miss plant ne vzkliti

пускать, пустить (s)puščati, (s)pustiti kam; dovoljevati, dovoliti; (zast.) (od)poslati (pismo); spreje(ma)ti, da-(ja)ti zavetje; razširjati, razširiti (novico);
п. фейерверк (pri)žgati ognjemet;
п. на вoлю spustiti na svobodo;
п. в кого камнем kamen vreči za kom;
п. в ход все средства (u)porabiti vse mogoče;
п. машину в ход zagnati stroj;
п. в продажу da(ja)ti v prodajo;
п. в обращение da(ja)ti v promet;
п. пo миру spraviti na beraško palico;
п. ростки vzkliti;
п. кoрни zakoreniniti se;
п. судно ко дну ladjo potapljati, potopiti