Franja

discipline² [dísiplin] prehodni glagol
vzgajati, poučevati; v red spraviti, urediti; krotiti, kaznovati
cerkev bičati

diseducare v. tr. (pres. disēduco) napačno, slabo vzgojiti, vzgajati

dissodare v. tr. (pres. dissōdo)

1. krčiti:
dissodare un terreno krčiti zemljišče

2. pren. načeti, načenjati; oblikovati; vzgajati

djȅljati -ām (ijek.), dȅljati -ām (ek.)
1. rezljati: djeljati drvo, preslicu
2. vzgajati: socijalnog čovjeka moraš djeljati i tesati od djetinjstva
3. tepsti: otac uze neposlušnog sina da ga djelja
4. djeljati stihove klepati verze

edify [édifai] prehodni glagol
arhaično (z)graditi; vzgojiti, vzgajati, izobraževati, poučevati; pregovarjati, prepričevati

educá edúc vt. vzgajati, vzgojiti

educar [c/qu] vzgajati; učiti

educare v. tr. (pres. ēduco)

1. vzgojiti, vzgajati; izobraževati; šolati

2. privajati:
educare i muscoli allo sforzo privajati mišice na napor

3. knjižno gojiti:
educare una pianta gojiti rastlino

educate [édjukeit] prehodni glagol
vzgojiti, vzgajati, (iz)šolati, izobraziti, izobraževati

éduquer [edüke] verbe transitif vzgojiti, vzgajati

personne féminin bien, mal éduquée dobro, slabo vzgojena oseba
éduquer la volonté par une vie rude vzgajati voljo s trdim življenjem

élever [elve] verbe transitif dvigati, dvigniti; povzdigniti; zvišati (ceno); pospešiti (pulz); postaviti (zid, hišo, spomenik); musique transponirati; mathématiques potencirati; vzgajati, vzgojiti; rediti

s'élever dvigati se, dvigniti se; vzleteti; nastati (prepir); po-, zvišati se (cena, temperatura); stati (drevo); znašati (vsota); zavihteti se, zagnati se kvišku
s'élever contre quelqu'un nastopiti, izjaviti se proti komu
ses enfants sont élevés njegovi otroci so odrasli
élever au carré (mathématiques) kvadrirati
élever une critique, une protestation kritizirati, protestirati
la facture s'élève à 200 francs faktura znaša 200 frankov
élever la jeunesse vzgajati mladino
élever des moutons rediti koštrune
élever le niveau de vie de la population zvišati življenjski standard prebivalstva
élever des objections, des doutes ugovarjati, izraziti dvome
élever des difficultés delati težkoče, težave
élever le prix des denrées dvigniti cene živil
s'élever sur les pointes des pieds postaviti se na prste
élever des soupçons zbuditi sum
élever le ton dvigniti glas, (za)groziti
élever la voix dvigniti svoj glas, oglasiti se k besedi

erziehen^* vzgajati, vzgojiti (zu v)

excolō -ere -coluī -cultum

I. dobro, skrbno obdel(ov)ati, (vinograde) gojiti, (drevesa) vzgajati: Iust. idr., lanas rudes O., agrum Plin. iun., arva Mart., praedia Plin., vindemias ac silvas Varr.; met. z obdelovanjem pridobi(va)ti, pridel(ov)ati: excultae opes (posestvo) Pr., boves victum hominum excolunt Plin. pomagajo pridelati.

— II.

1. sploh fizično gojiti =
a) uglajati: hirsutas genas Mart.
b) (o)krasiti, (o)lepšati: Mel., Fl., regio ad luxum magis quam ad magnificentiam exculta Cu., marmora, quibus parietes excolantur Plin. iun., praetoria sua non tam statuarum … ornatu excoluit quam xystis et nemoribus Suet., urbem excoluit adeo, ut iure sit gloriatus marmoream se relinquere Suet., excolere triumphum Plin., excolat et geminas plurima palma fores Mart., excolere sepulcra Lact.
c) koga obilno preskrbeti s čim: aliquem opibus Ps.-Q.

2. pren.
a) umetelno izdelati: opera Q.
b) duševno, moralno olikati, omikati, izobraziti (izobraževati), ublažiti (ublaževati), plemeniti(ti), poplemenititi, oplemenititi, izpopolniti (izpopolnjevati): nihil tam incultum, quod non excolatur oratione Ci., excolere se philosophiā, animos doctrinā, ingenia disciplinis Ci., haec aetas iam exculta Ci., omni vita atque victu excultus Ci., vir studiis excultus O. izobražen, protinus excolimur pueri O., vitam excoluere per artes V., ipsum me studiis excolo Plin. iun.; occ. α) ret. olepšati, okrasiti, olepotiti: orationem T., quosdam locos Q. β) politično koga ali kaj povzdigniti (povzdigovati), poviš(ev)ati, ugled (veljavo, sijaj) pridobiti komu, čemu: gloriam Cu., aliquem ornare excolereque Plin. iun.

3. (redko)
a) negovati, izpolnjevati: ius amicitiae Val. Max.
b) koga, poseb. kako božanstvo častiti, služiti mu: quaeque tua est pietas, ut te non excolat ipsum O., per quem (ignem) … excolit pietas deos Ph., frustra … homines auro, ebore, gemmis deos excolunt Lact.

form² [fɔ:m] prehodni glagol & neprehodni glagol
oblikovati, tvoriti (se); sestaviti; izmisliti si; nasta(ja)ti, razvi(ja)ti se; vzgojiti, vzgajati; pridobi(va)ti; v vrsto (se) postaviti; organizirati

formá -éz vt.

1. oblikovati, izoblikovati

2. sestavljati, sestaviti, tvoriti

3. vzgajati, vzgojiti, izobraževati, izobraziti, formirati

4.
□ a forma numărul de telefon odtipkati telefonsko številko

formare

A) v. tr. (pres. formo)

1. oblikovati, formirati:
formare una statua in bronzo oblikovati kip v bronu

2. pren. oblikovati, formirati, vzgajati:
formare gli scolari all'amore del bello vzgajati učence v ljubezni do lepote

3. osnovati, ustanoviti, ustvariti:
formare un partito ustanoviti stranko
formare una famiglia ustvariti družino

4. predstavljati, biti:
formare il vanto della famiglia biti ponos družine

B) ➞ formarsi v. rifl. (pres. mi formo)

1. pojaviti se, nastati:
nel muro si è formata una patina di muffa na zidu je nastal sloj plesni

2. zrasti, razviti se:
dal bocciolo si forma il fiore iz popka se razvije cvet

foster² [fɔ́stə] prehodni glagol
hraniti, gojiti, rediti, vzgajati; pospeševati; rad imeti

to foster up vzgajati
to foster a desire želeti si kaj, hrepeneti po čem

gájiti gâjīm
1. gojiti: gajiti pšenicu, lozu, voćke, cvijeće; gajiti talenat, nadu u srcu, kult prema nekoj ličnosti
2. rediti, vzrejati: gajiti stoku, kuniće, divljač
3. negovati: gajiti bolesnika
4. vzgajati, gojiti: gajiti dijete

gòjiti -īm
I.
1. gojiti, vzgajati: gojiti kćer kao cvijet u vrtu; gojiti cvijeće na prozorima
2. rediti: gojiti stoku, svoj trbuh, zmiju u njedrima
II. gojiti se rediti se

hochzüchten selekcionirati, vzrejati, vzgajati (nove pasme/sorte); Maschinen: frizirati