Franja

Zadetki iskanja

  • vedno1 [é]

    1. immer, stets, jederzeit
    še vedno noch immer, immer noch
    vedno znova immer wieder, wieder und wieder, fortwährend
    vedno in povsod immer und überall

    2.
    za vedno auf immer, auf ewig, für immer, für ewig

    3. (vsakič) immer, [jedesmal] jedes Mal
    vedno kadar immer wenn, [jedesmal] jedes Mal wenn
    vedno ista pesem immer wieder das alte Lied
    ne vedno uspešno mit wechselndem Erfolg

    4. (vselej) [allemal] alle Mal
    | ➞ → vselej
  • védno always; every time, at all times; ZDA all the time; ever; pesniško aye, ay

    skoraj védno nine times out of ten, as often as not
    še védno still; as yet
    za védno for ever, for good, for good and all
    enkrat za védno (vselej) once (and) for all
    védno več more and more
    védno hitreje faster and faster
    védno večji bigger and bigger
    še védno ne not yet
    za védno zapustiti to leave for good
    še védno ga ni he hasn't arrived yet
    védno je bilo tako it was ever thus
    poslovila sta se za védno they bade each other farewell for ever
    védno in védno se vra-, čati to keep coming back
    védno naravnost (naprej)! keep straight ahead!
  • vonj samostalnik
    1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj]szag [neprijeten vonj]
    močan vonj ▸ erős szag
    V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.
    nežen vonj ▸ lágy illat
    neprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szag
    zatohel vonj ▸ áporodott szag
    oster vonj ▸ éles szag
    omamen vonj ▸ bódító illat
    aromatičen vonj ▸ aromás illat
    svež vonj ▸ friss illat
    sladek vonj ▸ édes illat
    vonj po bencinu ▸ benzinszag
    vonj po morju ▸ tengerillat
    vonj po kavi ▸ kávéillat
    vonj se širi ▸ szag árad, illat árad
    Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.
    zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérez
    zavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagol
    vonj vrtnic ▸ rózsaillat
    Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    vonj znoja ▸ izzadságszag
    vonj hrane ▸ ételszag
    vonj po dimu ▸ füstszag
    vonj po znoju ▸ izzadságszag
    opojen vonj ▸ kábító illat
    prijeten vonj ▸ illat, kellemes illat

    2. (dišava) ▸ illat
    nov vonj ▸ új illat
    Nadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.
    moški vonj ▸ férfi illat
    V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.
    ženstven vonj ▸ nőies illat
    cvetni vonj ▸ virágillat
    cvetlični vonj ▸ virágillat
    odišaviti se z vonjemkontrastivno zanimivo illatosítja magát
    uporabljati vonj ▸ illatot használ
    vonj za moške ▸ férfi illat
    vonj za ženske ▸ női illat
    vonj z notami ▸ jellegzetes illat
    Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

    3. (voh) ▸ szaglás
    čut za vonj ▸ szaglás
    izguba vonja ▸ szaglás elvesztése
    Tudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.
    razvit vonj ▸ szaglást kifejleszt
    Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
    vonj in sluh ▸ szaglás és hallás

    4. (o občutku) ▸ illat, szag
    dati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglik
    Ponedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.
    dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot áraszt
    imeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatos
    Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.
    čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érez
    V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
    V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.
    vonj življenja ▸ életszag
    vonj smrti ▸ halálszag
    vonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    vonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.
    vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illata
    Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
    Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.
  • vsèkdar glej vselej
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
    zapisati podatke annotare i dati
    zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
    med. zapisati dieto prescrivere una dieta
    zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

    2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
    v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

    3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
    zapisati v seznam mettere nell'elenco

    4. pren. condannare:
    zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
    zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
    zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
    pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
    knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
    zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
    zapisati opombo contronotare
    jur. zapisati vdovščino sopraddotare

    B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
    iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
    iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

    C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

    1. scrivere per errore

    2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
    zapisati se politiki darsi alla politica
    z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
    misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
    zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo
  • zapómniti si retenir quelque chose, garder quelque chose en mémoire, se souvenir de

    to si bom zapomnil je m'en souviendrai
    tole si dobro zapomnite! retenez bien ceci!, tenez-vous cela pour dit!, tenez-le-vous pour dit!
    zapomni si enkrat za vselej! rappelle-toi une fois pour toutes!