Franja

leastways [lí:stweiz] prislov
vulgarno vsaj, najmanj

leastwise [lí:stwaiz] prislov
pogovorno vsaj, najmanj

măcár adv. vsaj

màkar (gr. makári)
I. vez. čeprav, četudi: ja ne mogu to učiniti, pa makar se ubio; gladan pas laje, makar da su mu sve ovce na okupu
II. prisl. vsaj, najmanj: daj mi makar i najmanju stvar; starija je od mene makar deset godina
III. izraža poljubnost zaimka ali prislova: makar tko kdor koli; makar gdje kjer koli; makar što kar koli; makar kad kadar koli

mindestens vsaj, najmanj

modŏ (adv. obl. subst. modus; od tod sicer redko in le pesn. modō) osnovni pomen „z mero“, od tod

I. časovno

1. redko o sedanjosti: ravno, prav, prav sedaj (zdaj), pravkar, ravnokar: advenis m.? Ter., peccare fuisset ante satis penitus modo non genus omne perosos femineum V., iam modo, iam Tib. (prav) sedaj, da, sedaj, tum modo Pl. skoraj v tem hipu; večinoma o nedavni preteklosti: nedavno, še pred kratkim, še (prav) zdaj: Pl., mater modo filium osculata nunc cruciatur Ci., m. egens, repente dives Ci., m. hostium classem videbas Ci., modo … tunc T., modo, modo Sen. ph.; pojem preteklosti je relativen: m. C. Lutatio quae alia res quam celeritas victoriam dedit L. nedavno = pred 25 leti, m. hoc malum in rem publicam invasit Ci. pred ne ravno davnim časom = pred 70 leti; redkeje o prihodnosti: takoj, nemudoma, kar precej, zdajci, zdaj zdaj: domum m. ibo Ter., vagabitur m. tuum nomen longe Ci., cum negaret … m. diceret L., nuper erat genitus, m. formosissimus infans O.

2. podvojeno zdaj, modo … modo zdaj … zdaj: Pr., m. disserendum, m. pugnandum Ci.; tudi: modo subacti, modo domiti, modo multati Ci.; drugi oz. tretji, četrti in peti člen retor. spremenjen: modo advorsum hostem, interdum in solitudines S., modo in spem erectus, aliquando adversa reputabat T., modo … nunc L., O. idr., modo … saepe H., modo … saepius T., modo … rursus Pr., modo … nonnumquam Suet., modo … modo … saepe S., modo … modo … nonnumquam Suet., modo … modo … interdum N., modo … modo … postremum T., modo … saepe … interdum H., modo … interdum … nunc … nunc O., modo … modo … nunc … nunc … saepe … saepe O., modo … nunc … modo … saepe … saepe O.; tudi: interdum … modo H. —

II. načinovno splošno omejuje

1. le, samo, vsaj: Pl., Q., parva modo causa timoris C., circi m. spectaculum fuerat L., id m. simul orant ac monent L., duo m. haec opto Ci.; v nikalnih stavkih = še, niti: impetum m. ferre non potuerunt C., nemo eorum progredi m. extra agmen audent C., ne parvum m. detrimentum … accideret C.; včasih = sam, edini: ipsi m. eminus sauciabantur S., oppido m. potiti; praeda omnis ab perfugis corrupta S., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea m. exercitui satis superque foret S.; pogosto v ixpt. tantummodo (gl. tantummodo), toda vedno ločeno tantum modo pri Ci.; modo non = gr. μόνον οὐχί (= „le ne celo“ =) skoraj: Val. Max., modo non montes auri pollicens Ter. Poseb. najdemo modo
a) v želelnih in zahtevnih stavkih: Pl., liceat modo O., vide m.! Ci., vos m. proposito faveatis Tib.; taki stavki imajo pogosto navidezno pogojni pomen, tako da lahko modo, modo ut slovenimo s če (ako) le, modo ne z če (ako) le ne, v lat. pa gre za želelne stavke (kondicionalni želelni stavki), ki se torej ne smejo uvajati s si ali nisi: modo Iuppiter adsit, tertia lux classem sistet in oris V., scies, modo ut tacere possis Ter., concede, ut impune emerit, m. ut bonā ratione emerit Ci., quidlibet faciat, modo ne [nausiet] Ci. Včasih je predikat izpuščen: decerne, modo recte (sc. decernas) Ci., vellem adesset M. Antonius, modo (sc. adesset) sine advocatis Ci. Prim. dummodo.
b) v kondicionalnih stavkih si modo ali (pesn. in Icti.) modo si če le, ako le: si modo id consequi potero Ci., si modo te posses docere emisse Ci., si modo sola queant saxa tenere fidem Pr., persequar inferius, modo si licet ordine ferri O.
c) v relativnih stavkih, in sicer z ind. = le (ne)kako, vsaj, kolikor toliko: nihil eorum, quod m. probabile fuit, omittendo Q.; stavki s cj. so relativne zveze: quamquam quis ignorat qui modo umquam mediocriter res istas scire curaverit (po nekaterih verzijah curavit), quin tria Graecorum genera sint vere? Ci.

2. korelativne zveze: non modo … sed ali verum ne le (samo) … ampak, non modo … sed etiam ali verum etiam ne le (samo) … ampak tudi, non modo … sed (verum) ne … quidem ne le … ampak niti (še … ne), non modo non … sed etiam ali sed potius ne le ne … ampak celo (temveč celo), non modo non … sed ne … quidem ne le ne … ampak niti (temveč še … ne), non modo non … sed e contrario ne le ne … ampak nasprotno Ci., L. idr.; redkeje je krepkejši člen na prvem mestu: Plin., quos clientes nemo habere velit, non modo (kaj šele, še manj) eorum cliens esse Ci.

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).

perlomeno avv. (per lo meno) vsaj

quantomeno avv. vsaj

quidem, naslonka (morda iz quīdem; po drugih razlagah iz *quid-dem) adv., vedno stoji za poudarjeno besedo

1. (potrjujoč, zagotavljajoč, poudarjajoč) gotovo, nedvomno, brez dvoma (dvombe), pač, prav, baš, saj (vendar): cruciatus est a Dolabellā Trebonius, et quidem (gotovo tudi) a Carthaginiensibus Regulus Ci., est illud quidem (brez dvoma) vel maximum Ci., cum quidem (prav ko) fortissime pugnaret N., Alpes quidem habitari L. posebej Alpe. Za pron. (poseb. kadar se hoče izraziti velika nejevolja) se quidem ali primerno sloveni ali pa nadomesti s poudarjanjem besede, poudarjene s quidem: his quidem verbis N. s temi (temile) besedami, et id quidem nefas habetur N. in to (prav to, ravno to), id quidem etiam, quod saepius acciderat, terrebat L. prav (ravno) to, da … , quae quidem res … huic despecto saluti fuit N. prav to pa je bilo … , nam istaec quidem contumelia est Ter. zakaj to je zasramovanje, ista quidem vis est! Suet. to je vendar nasilje!

2. (omejujoč) vsaj, seveda, pač: quod nos quidem iucundissimum arbitramur N., quem quidem nos audierimus N., hoc quidem tempore Ci.

3. (adverzativno) a, pa, vendar, toda: Pharnabazus habitus est imperator, re quidem verā exercitui praefuit Conon N., vagabitur modo nomen tuum … : sedem stabilem non habebit Ci.

4. (koncesivno) sicer, resda: nunc quidem profecto Romae es Ci., plurima quidem proferre possumus, sed modus adhibendus est N.

5. (pojasnjujoč, določujoč) namreč, sicer (= gr. γοῦν): si quidem ali siquidem Ci. če namreč, tres epistulae et quidem uno die Ci., doleo ac mirifice quidem Ci., Dicaearchus quidem (npr.) et Aristoxenus Ci. poseb. pogosto nē … quidem (poudarjena beseda vedno stoji pred quidem) tudi ne, še … ne, niti, celo … ne: Ci., C., L., Iust. idr., cum mendaci homini ne vera quidem dicenti credere soleamus Ci.; sicer nē pri dveh pojmih: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne sententiis quidem aut verbis Q.

saltem (v rokopisih in izdajah pisano tudi saltim), adv. (iz si *alitem (> *s'al(i)tem), po item iz alius tvorjena beseda; prim. lat. sin aliter) vsaj: PL., TER., Q. idr., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem CI., hinc saltem arce hostes L., saltem tenet hoc nos H.; (neklas.) v zvezi z nikalnicami (stopnjujoč) = tudi ne, celo ne, niti: PLIN. IUN., AP. idr., non deorum saltem, si non hominum, memores L. ne spomnijo se niti bogov, da ljudi niti ne omenjam, nec vero saltem iis sufficiant Q., nihil superbum, nihil elatum saltem Q.

seulement [sœlmɑ̃] adverbe samó, le, edinole; vsaj; šele

pas seulement niti
si seulement če le
si seulement je pouvais dormir če bi le mogel spati
nous sommes trois seulement samo trije smo
il vient seulement d'arriver pravkar je šele prispel
il est arrivé seulement ce matin d'Amérique šele danes zjutraj je dospel iz Amerike
il n'a pas seulement de quoi payer son repas nima niti toliko (denarja), da bi si plačal obed

siquiera najmanj, vsaj

ni tú siquiera (ali ni siquiera tú) has venido še (niti) ti nisi prišel
ni siquiera la mitad še (niti) polovica ne

solamente samo, le, zgolj; vsaj

solamente que če le

toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar

comme toujours kot vedno
depuis toujours (že) od nekdaj
toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
pour toujours za vedno
il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
le public de toujours vedno ista publika
cause toujours! kar govôri!
(familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne!

uti-que, adv. (utī, gl. ut) „kakorkoli (kakor koli)“, „kakor(si)bodi (kakor (si) bodi)“

1. vsekakor, povsem, na vsak način, tako ali drugače, za vsako ceno, v vsakem primeru, gotovo, seveda, absolutno, brezpogojno, kajpada, kakopak, naj se zgodi, kar hoče: Cu., Sen. ph. idr., nisi alterum consulem utique ex plebe fieri necesse sit L., fabā quidem Pythagorei utique abstinere (= abstinebant) Ci.; redkeje v zanikanih stavkih nikakor (vsekakor, absolutno) ne, za nobeno ceno (ne): Varr., Sen. ph. idr., concurrunt ad eum legati … monentes ne utique experire vellet imperium L., haec ut honestior causa, ita non utique prior est. Q.

2. vsaj: Q., Icti. idr., unā utique parte L., utique postridie Ci.

3. occ. (še) posebej, posebno, zlasti: Cels., Col., in Graeciā (sc. haec) utique olim, magnae laudi erant N., saevire inde utique consulum alter patresque L., commota est plebs, u. postquam … L.

wenigstens vsaj

ya že; takoj; končno (enkrat); drugikrat; ravno, pač, vsaj; seveda

ya entiendo že razumem, seveda
ya no, no ya ne več; ne le
ya no puedo ne morem več
ya muy poco (zdaj) le še malo
ya apenas komaj še
desde ya se lo prometo obljubljam Vam že zdaj
¡ya! (fam) da, a da! že razumem! tako je! seveda!
¡ya está! stvar je opravljena! konec!
¡ya va! je že prav! prav! se strinjam!
ya que ker; čeprav; če
si ya če le; s pogojem da
ya..., ya... ali ... ali, zdaj ... zdaj

zumindest vsaj, najmanj