Franja

chacun, e [šakœ̃, kün] pronom vsak, vsakdo

tout un chacun prav vsakdo
à chacun le sien vsakomur svoje
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe in bog za vse
chacun à son tour eden za drugim
nous avons fait chacun notre devoir vsak od nas je storil svojo dolžnost
(humour) chacun chacune vsak (fant) svojo (dekle)

chaque [šak] adjectif vsak; (familier)

100 francs chaque 100 frankov komad (kos)
(familier) chaque 10 minutes vsakih 10 minut
à chaque instant vsak hip

ciascheduno

A) pron. redko vsakdo

B) agg. vsak

ciascuno

A) agg. vsak

B) pron. vsakdo

dojēdan -dna -o vsak: samo tebe ljubljah u -oj ženi

each [i:č] zaimek & pridevnik
vsak; vsakdo

each other drug drugega, vzajemno
each and every, each and all prav vsak, vsi brez razlike
each time vsakokrat
each one vsak posamezen
they love each other ljubita se
one dollar each po dolarju, dolar na vsakega

every [évri] pridevnik
vsak

each and every prav vsak, brez izjeme
all and every vsi po vrsti
every bit, every whit popolnoma, do skrajnosti
every here and there tu in tam
every so often včasih
on every side na vseh straneh
every man for himself! naj se reši, kdor se more!
every other day vsak drugi dan
every now and again tu pa tam
every once in a while tu in tam, včasih, redkokdaj
every right polna, vsa pravica

fiecáre

I. pron. vsakdo

II. adj. vsak, sleherni

il art. determ. m sing.

1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka

2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši

4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija

ilk [ilk] pridevnik
isti
škotsko vsak

of that ilk istega kraja, istega imena, iste vrste
Kinloch of that ilk Kinloch iz Kinlocha
vulgarno that ilk ta družina, ta druščina

jeder (jede, jedes) vsak; katerikoli; jeder beliebige katerikoli, poljuben; jeden Augenblick vsak trenutek; auf jeden Fall na vsak način; ein jedes Mal vsakokrat, vsakič; um jeden Fall na vsak način; jede Menge na kupe

jedermann vsak, sleherni

jedweder, jedwede, jedwedes vsak, prav vsak

jeglicher, jegliche, jegliches vsak

nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.

Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv.

ōgni agg. vsak; ves:
un posto ogni dieci concorrenti eno mesto na vsakih deset prijavljencev
in ogni caso v vsakem primeru, sicer
ogni qualvolta (tutte le volte che) knjižno vsakič, ko

omni-gena -ae, gen. pl. -genŭm, m (omnis in genus) vsakovrsten, najrazličnejši, vsak(ršen): omnigenis formis Cl., omnigenŭm deŭm monstra V. (Aen. 8, 698; v izdajah najdemo različne variante: amnigenŭm ali nubigenŭm ali Niligenŭm), omnigenŭm genitor deum M.

omni-modus 3 (omnis in modus) vsakovrsten, najrazličnejši, vsak(ršen): Varr., Ap., Vulg., Aug.; adv. omnimodō = omnimodis: Gell.; pri drugih piscih (Sen. ph., Cels., Lact.) najdemo v izdajah pisano narazen: omni modo.

omnis -e (etim. nedognana beseda)

1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

Opomba:

1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.

prīvus 3 (iz *prei-u̯os = umbr. prever = singulis, preve = singulāriter)

1. posamezen, posamičen, vsak: homines Ci., dies Lucr., ut privos lapides silices privasque verbenas secum ferrent L., bubus privis binisque tunicis donati L.

2. svoj, lasten: conducto navigio … priva triremis H.

3. svoj = poseben, nenavaden: turdus sive aliud privum H. kaj drugega posebnega, Graeci ea dicunt privis vocibus Gell. izražajo to s posebnimi gesli (namigi).

4. oropan česa, bivši (bivajoč) brez česa: militiae S. fr., verae rationis Ap.