Franja

chestiúne -i f vprašanje, problem, zadeva

cōnsultātiō -ōnis, f (cōnsultāre)

1. posvetovanje, preudarjanje, premišlj(ev)anje, konzultacija: Suet., nulla tibi … hic iam c. est Ter. tu zdaj nimaš posvetovalnega glasu, deliberatio et c. Ci., venit aliquid in consultationem Ci. ali in deliberationem et consultationem Corn., consultationes prolatare S., coetus et concilia et secretas consultationes esse sinere L., de pace dilata consultatio est in concilium Achaeorum L., consultatio de Macedonico bello integra ad consules … reiecta est L.; z odvisnim vprašanjem: ea modo, quā irent, consultatio fuit L., an omnino mittendus esset, consultatio mota est L.; s finalnim stavkom: per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita bona belli causa … essent L. je trajalo posvetovanje o tem, da ne bi …

2. vpraševanje, povpraš(ev)anje koga (poseb. kakega višjega oblastnika [npr. cesarja], kakega pravnika ali preročišča) za svèt, za mnenje, iskanje nasveta pri kom, vprašanje: Ulp. (Dig.), consultationi alicuius respondere Ci. ep., consultationis aut dubitationis causa Ci., licebit … iuris peritis copiose de consultationibus disputare Ci. o čemer se sprašujejo, o pravnih primerih, o katerih se sprašujejo za svèt, ventitare ad eum nuntios et consultationes T., honesta consultatio, non expedita sententia Plin. iun., oraculorum c. Macr.; prim. Suet. (Tiber. 14).

3. ret. in fil. vprašanje (o katerem naj se razpravlja), stališče, postavka, teza, obči rek: Quaestio quasnam habet partīs? Infinitam (abstraktno postavljeni rek), quam consultationem appello, et definitam (konkretni primer), quam causam nomino Ci., quae de ista consultatione scripta nobis Graeci reliquerunt Ci., consultationem proponere Q., cum apud C. Caesarem consultatio de poena Theodoti ponitur Q.

cuestión ženski spol vprašanje; sporno vprašanje, problem, spor

cuestión de gabinete kabinetno vprašanje
la casa en cuestión tvrdka, ki je o njej govora; dotična tvrdka
de eso no hay cuestión o tem ni vprašanja; to je gotovo
¡ésa es la cuestión! ravno v tem je stvar!

demande [dəmɑ̃d] féminin prošnja, vloga; predlog; zahteva, želja; vprašanje; commerce naročilo, povpraševanje (de po)

demande d'admission prošnja za sprejem, za pripustitev
demande de brevet prijava patenta
demande des consommateurs povpraševanje porabnikov
demande en divorce tožba za razvezo
demande en dommages-intérêts odškodninska tožba
demande d'emploi prošnja za službo
demande en grâce prošnja za pomilostitev
demande en justice sodna uveljavitev
demande en mariage snubitev
demande de mutation prošnja za premestitev
demande en nullité ničnostna pritožba
demande en poursuite criminelle kazenski predlog
demande primordiale nujna potreba
demande reconventionnelle (juridique) protitožba
demande de retraite prošnja za upokojitev
demande de secours prošnja za podporo
formule féminin de demande formular za prošnjo
à la demande générale na splošno željo
sur demande na prošnjo, na zahtevo
l'offre et la demande ponudba in povpraševanje
adresser une demande nasloviti prošnjo
accorder, exaucer, satisfaire une demande ugoditi prošnji
être en faible demande, faire face à la demande biti v majhnem povpraševanju, zadostiti povpraševanju
faire, formuler, présenter une demande napraviti, formulirati, vložiti prošnjo
faire quelque chose à, sur la demande de quelqu'un napraviti kaj na željo neke osebe
intenter une demande vložiti tožbo
livrer sur demande dostaviti, dobaviti po naročilu
refuser, rejeter, repousser une demande odbiti prošnjo
répondre, donner suite à une demande odgovoriti na prošnjo
(la) belle demande! kakšno vprašanje! to se samo po sebi razume!

dēsīderātiō -ōnis, f (dēsīderāre)

1. poželenje, želja, pogrešanje: Ci., Vitr.

2. vprašanje (ki ga je treba rešiti): relinquetur desideratio, quid … Vitr.

domanda f

1. vprašanje:
fare, rivolgere una domanda a qcn. zastaviti komu vprašanje

2. prošnja; zahteva:
presentare una domanda predložiti prošnjo

3. ekon. povpraševanje:
domanda e offerta ponudba in povpraševanje

dubbio

A) agg. (m pl. -bi)

1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
dubbia fortuna zla sreča
è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

2. spremenljiv, nestalen:
tempo dubbio nestalno vreme

3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
colore dubbio pren. politično neopredeljen
luce dubbia medla svetloba

4. neodločen, omahljiv:
carattere dubbio neodločen značaj

5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

B) m

1. dvom:
dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
dubbio amletico iron. hamletovski dvom
dubbio metodico filoz. metodični dvom
senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
essere fuori dubbio biti gotovo

2. pomislek

3. vprašanje, problem

Erkundigung, die, vprašanje; poizvedba; Erkundigungen anstellen poizvedovati

floorer [flɔ́:rə] samostalnik
parketar
sleng vprašanje, ki mu ne vemo odgovora; neprijeten položaj; nekaj poraznega

Frage, die, (-, -n) vprašanje; ohne Frage nedvomno, brez dvoma; eine offene Frage odprto vprašanje; eine Frage an jemanden richten nasloviti vprašanje (komu); eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden načeti vprašanje; es ist die Frage vprašanje je...; es ist eine Frage der Zeit je samo vprašanje časa; es erhebt sich die Frage postavlja se vprašanje; das ist keine Frage ni vprašanje/vprašljivo; außer Frage stehen (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, (zweifellos sein) biti izven dvoma; zur Frage stehen biti na dnevnem redu; in Frage kommen priti v poštev; in Frage stellen dvomiti o, postavljati pod vprašaj; in Frage gestellt werden postajati vprašljiv; in Frage stehend zadevni, obravnavani

interrogación ženski spol vprašanje; vprašaj

interrogación final zaključni vprašaj (?)
interrogación inicial začetni vprašaj (¿)
signo de interrogación vprašaj

interrogātiō -ōnis, f (interrogāre)

1. vprašanje: publicanorum causam stultissimis interrogationibus impediebat C., interrogationes tribuni L. (subjektni gen.), loquacitas paucis interrogationibus inretita Ci., interrogationes faciles Ci., cum responsio ab interrogatione dissentit Q., tertia interrogatione poscere victoriam omnium bellorum Iust., interrogationes Socratis Q.

2. occ.
a) izpraševanje, spraševanje, zasliševanje, zaslišba (jur. t. t.): Q., testium T. (objektni gen.) zaslišanje prič, concludam iam interrogationem meam Ci. ep.
b) kot ret. t. t.: vprašanje kot govorna figura: Q.
c) kot dialektični t. t.: vprašanje v izvajanjih, sklepih, sklep, silogizem: Sen. ph., fallaces et captiosae interrogationes Ci., genus interrogationis ignavum Ci., occurrere interrogationibus eorum Ci.
č) kot jur. t. t. pogodba, pogodilo: ille non est interrogatione contentus Sen. ph.

interrogation [interəgéišən] samostalnik
povpraševanje, spraševanje, vprašanje
pravno zasliševanje
slovnica vprašalni stavek

slovnica note (ali mark, point) of interrogation vprašaj

interrogation [-sjɔ̃] féminin vprašanje; izpraševanje, izpitno vprašanje ali izpraševanje

point masculin d'interrogation vprašaj
poser un point d'interrogation biti ali predstavljati problem, ki ga je treba pojasniti (rešiti)

interrogazione f

1. vprašanje

2.
interrogazione parlamentare pisno vprašanje vladi
presentare un'interrogazione predložiti pisno vprašanje

3. pesn.
interrogazione retorica retorično vprašanje

inter-rogō -āre -āvī -ātum, prvotno = „vmes(no) vprašanje postaviti“; potem sploh

1. vprašati, povpraš(ev)ati; abs.: ut illis eadem interrogandi facultas sit Ci., casus interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genetiv; z acc. personae: si quem interrogare noluimus Ci., a te interrogati augures responderunt Ci., hoc facinus interrogati (na vprašanje) negare non potuerunt Ci., visne igitur, ut tu me Graece soles ordine interrogare, sic ego te vicissim eisdem de rebus Latine interrogem? Ci.; occ.: interrogare aurem suam Gell.; stvarni obj.
a) deloma z acc.: sententiam interrogare L. za mnenje (po)vprašati; pass.: sententiam interrogatus L., Sen. ph. za mnenje vprašan, sententiae interrogari coeptae L. začeli so spraševati za mnenje; z dvojnim acc. (personae in rei): M. Aebutium nihil interrogas? Ci. ga nič ne vprašaš? quid te interrogavi? Ci., pusionem quendam interrogavit quaedam geometrica Ci. (vprašati koga o čem, za kaj, povprašati ga za kaj, zastran česa); pass.: nihil interrogatur Ci.
b) deloma z de: quem ego interrogem de patellis Ci., quid te de flagitiis tuis interrogem? Ci. čemu naj te vprašam o … , interroga de istis, quorum nomina ediscuntur Sen. ph.
c) večinoma pa z odvisnim vprašalnim stavkom: interrogabat suos, quis esset Ci., illa interrogavit illam „quī scis?“ Pl., interrogavit, quale id genus esset poenae Suet., interrogas me „num in exsilium?“ Ci., interrogans, solerentne veterani milites fugere C., is cum interrogaretur, utrum (katerega od obeh) pluris, patrem matremne, faceret, „matrem“ inquit N., censetis hominem interrogem, meus servus si ad eum venerit, necne Pl., interrogare eum coepit, an Perdiccam comprehendi ipse iussisset Cu., identidem me, an audierim, an viderim, interrogo Plin. iun., interrogatus, cur igitur repudiasset uxorem, „Quoniam“, inquit … Suet., interrogatus est, „hasne urbis“ an „has urbes“ dici oporteret Gell., cum milites per cruciatus interrogarent (eum), ubi filium occuleret T. — Od tod subst. interrogātum -ī, n vprašanje: Icti., iudicum interrogata perscribere Ci. vprašanja, zastavljena sodnikom, ad (na) interrogata respondere Ci.

2. occ. kot jur. t. t.
a) izpraš(ev)ati, zasliš(ev)ati (pred sodiščem), pravdno (sodno) vprašati, spraševati: Icti., ut in testibus interrogandis omnia crimina proponerem Ci., testīs bene (acute) interrogavit Ci. spretno, testes in reos i. Plin. iun.
b) (za)tožiti, obtožiti (obtoževati), na sodbo (po)klicati, pred sodnika (po)klicati; nav. z dostavkom lege (legibus): quis me umquam ulta lege interrogavit? Ci., (quivis) civis legibus interrogari potest L., lege Plautiā i. S.; z gen. criminis: ambitūs S., repetundarum T., pecuniarum repetundarum Amm., pepigerat Pallas, ne cuius facti in praeteritum interrogaretur T.
c) kot fil. t. t.: sklepati, silogizem tvoriti: Sen. ph.

întrebáre -ări f vprašanje
□ semnul întrebării vprašaj

mesèla ž (t. mesele, ar.) vprašanje, problem (zlasti verski)

moţiúne -i f

1. pol. vprašanje, predlog, resolucija

2. lingv. izpeljava

mozione f vprašanje; predlog; resolucija:
mozione d'ordine predlog o spremembi dnevnega reda
mozione di fiducia, sfiducia vprašanje zaupnice, nezaupnice
appoggiare una mozione podpreti predlog
approvare, respingere una mozione odobriti, zavrniti predlog