Franja

ùticānje s (ijek., ek.) vplivanje

ùtjecānje s (ijek.) vplivanje

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

внушение n sugestija, hipnoza; vplivanje; nasvet; graja

amīcitia -ae, f (amīcus)

1. prijateljstvo (naspr. inimicitia): est enim amicitia nihil aliud nisi omnium divinarum humanarumque rerum cum benevolentia et caritate consensio Ci., erat ei cum Chrysogono amicitia Ci. bil je Hrizogonu prijatelj, est inter aliquos amicitia Ci. prijatelji so si, am. magna Ci. ali intima N. prisrčno, iskreno, amicitiae nomine tectus amor O.; v pl. = prijateljske zveze: amicitias coniungere Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae debent esse L., quaerere opes et amicitias H.

2. occ. prijateljstvo v političnih odnosih = (prijateljska) zveza, zavezništvo: quae est ista societas, quae amicitia, quod foedus? Ci., amicitia et (ac) foedus, amicitia societasque S., societas et amicitia Ci., S. ali societas amicitiaque Ci., S., L., amicitiae foedus L., firmissima est inter pares amicitia Cu., amicitiam facere C. ali coniungere Cu., in amicitia esse C., L., in amicitia manere C. ali cum fide permanere L., amicitiam Romanorum (populi Romani Ci.) sequi C. trdno se držati zavezništva z..., cum proximis civitatibus pacem et amicitiam confirmare C., amicitias parare S.

3. ujemanje med stvarmi = medsebojno organsko vplivanje (simpatija), sožitje, složnost, družnost, poseb. rastlin (naspr. odium): odia amicitiaeque rerum surdarum ac sensu carentium Plin., am. vitium (gen. pl. subst. vitis) Plin.

4. met. prijateljstvo = prijatelji: fatetur se non ab adflicta amicitia ad florentem devolare Ci., Catus senator, ex intima Libonis amicitia T.; v pl.: parcet amicitiis et dignitatibus Ci. prijateljem in dostojanstvenikom, increpuit amicitias muliebres T. ženske izmed prijateljev; zavezniki: hi, qui ad (Aeduorum) amicitiam se aggregaverant C.

Opomba: Arh. gen. sg. amīcitiāī: Lucr.

Ehestörung, die, moteče vplivanje na zakon

interaction [intərǽkšən] samostalnik
vzajemno delovanje, medsebojno vplivanje

suggestion [sügžɛstjɔ̃] féminin sugestija; duhovno vplivanje na tujo voljo, mišljenje (včasih tudi v hipnozi); priporočilo, pobuda, namig, predlog, nasvet

suggestion d'amendement (parlement) spreminjevalen predlog
suggestion grégaire množična, skupinska sugestija

Wahlbeeinflussung, die, nedopustno vplivanje na volilce

Zeugenbeeinflussung, die, Recht vplivanje na pričo/priče

взаимодействие n medsebojno vplivanje, sodelovanje, koordinacija

influence¹ [ínfluəns] samostalnik
vpliv (on, upon, over na, with pri)
moč, ugled; vplivna osebnost
fizika elektrostatična indukcija

pravno undue influence nedovoljeno vplivanje
politika sphere of influence interesna sfera
he is an influence in politics je vplivna oseba v politiki
to be under the influence of s.o. biti pod vplivom koga
to exercise (ali exert) an influence (up)on s.o. vplivati na koga
influence machine influenčni stroj

medsebójen mutual, reciprocal; interacting

medsebójna zadolženost pravo mutual contributory negligence
pogoji medsebójne poravnave mutual terms pl
medsebójno vplivanje interaction

nedopust|en [è] (-na, -no) unzulässig, nicht statthaft
nedopusto vplivanje na volivce die Wahlbeeinflussung
nedopusto zviševanje cen der Preiswucher

prič|a¹ ženski spol (-e …)

1. der Zeuge, ženska: die Zeugin (tudi pravo); -zeuge (glavna Hauptzeuge, kronska Kronzeuge, nasprotna Gegenzeuge, obremenilna Belastungszeuge, poročna Trauzeuge, ki izpoveduje, kar je slišala Ohrenzeuge, dejanja Tatzeuge, nesreče Unfallzeuge, razbremenilna Entlastungszeuge, sodna Gerichtszeuge)
priča vere der Glaubenszeuge
Jehovove priče Zeugen Jehovas množina
… prič Zeugen-
(zaslišanje die Zeugenbefragung, die Zeugenvernehmung, das Zeugenverhör, dokazovanje s pričami der Zeugenbeweis, klop za priče die Zeugenbank, vplivanje na pričo die Zeugenbeeinflussung)
figurativno biti priča česa Zeuge sein (von), (etwas) ansehen, mitansehen

2. (sekundant) der Sekundant

sympathīa -ae, acc. -am in -an, f (tuj. συμπάϑεια) naravna (z)družljivost, naravna skladnost, naravna povezanost med dvema ali več stvarmi, simpatíja (čisto lat. concordia rerum, naspr. antipathīa, čisto lat. discordia rerum): video sympathian Ci., quam sympathian lumbi ad oculos haberent Varr. ap. Non., esse et locorum sympathiam vel antipathiam Plin., quod Graeci sympathiam et antipathiam appellavere, quibus cuncta constant Plin., tantum potest sympathia illa, de qua loquimur, ut aliquando religione aut loco fiat Plin., praevalente sympathia illa Graecorum Plin., totis voluminibus his docere conati sumus de discordia rerum concordiaque, quam antipathian Graeci vocavere ac sympathian Plin., similiter cum astrologis et musicis est disputatio communis de sympathia stellarum Vitr. vzajemno razmerje, medsebojno organsko vplivanje, TANTUM POTUIT hoc quamvis ad animum Nisi pertineat, tamen sympathiam etiam poeta ex sua persona fecit Serv.

učin|ek¹ moški spol (-ka …) die Wirkung, na kaj: die Wirkung auf, die Auswirkung auf; (vplivanje) die Einwirkung auf; (čustveni Gefühlswirkung, dolgoročni Langzeitwirkung, drobilni Sprengwirkung, eksplozije Sprengwirkung, globinski Tiefenwirkung, nasprotni Gegenwirkung, potresni Erdbebenwirkung, povratni Rückwirkung, pravni Rechtswirkung, prostorski Raumwirkung, sekundarni Zweitwirkung, stranski Nebenwirkung, terciarni Drittwirkung, trajni Dauerwirkung, na množice Massenwirkung, na široke kroge Breitenwirkung, širjenja Breitenwirkung, šoka Schockwirkung, tople grede Glashauswirkung, sevanja Strahlenwirkung, usmeritveni Richtwirkung, zaviralni/inhibicijski Hemmwirkung, zdravilni Heilwirkung); der Effekt (barvni Farbeffekt, koristni Nutzeffekt, poljski Feldeffekt, svetlobni Lichteffekt)
negativni učinek der Schaden
(terapije Therapieschaden)
pozni učinek die Nachwirkung
brez učinka wirkungslos
elementarni kvant učinka fizika das Wirkungsquantum
z zagotovljenim učinkom [sicherwirkend] sicher wirkend
z globinskim učinkom tiefenwirksam

voliv|ec moški spol (-ca …) der Wähler (neustaljeni Wechselwähler, stalni Stammwähler, mladi Jungwähler, starejši Altwähler)
volivci množina Wähler množina, die Wählerschaft
seznam volivcev das Wählerverzeichnis, die Wählerliste
skupina volivcev die Wählergruppe
volja volivcev der Wählerwille
združenje volivcev die Wählervereinigung
poziv volivcem der Wahlaufruf
nedopustno vplivanje na volivce die Wahlbeeinflussung
iti na lov na volivce figurativno auf Stimmenfang gehen

vpliv moški spol (-a …)

1. der [Einfluß] Einfluss
vpliv lune [Mondeinfluß] Mondeinfluss
(vplivanje) die [Einflußnahme] Einflussnahme (auf), die Beeinflussung (des)
možnost vpliva die [Einflußmöglichkeit] Einflussmöglichkeit
dostopen vplivu/vplivom [beeinflußbar] beeinflussbar
imeti vpliv [Einfluß] Einfluss haben/ ausüben (auf), (etwas) beeinflussen
brez vpliva [einflußlos] einflusslos
brez tujih vplivov [unbeeinflußt] unbeeinflusst
biti pod vplivom koga/česa unter dem [Einfluß] Einfluss stehen (von …)
pod vplivom alkohola unter [Alkoholeinfluß] Alkoholeinfluss

2. (učinkovanje na) die Einwirkung (auf)
vpliv toplote/vročine die Hitzeeinwirkung
posledični: die Auswirkung; (izžarevanje) die Ausstrahlung, die Ausstrahlungskraft
imeti vpliv na (učinkovati na) einwirken (auf), sich auswirken (auf)

3.
(pretiran) tuj vpliv die Überfremdung

4.
vplivi množina česa: -einflüsse množina
vplivi okolice Umgebungseinflüsse množina
vplivi okolja Umwelteinflüsse množina
vremenski vplivi Witterungsverhältnisse množina, Witterungseinflüsse množina, die Witterung, Wind und Wetter
zaščita pred vremenskimi vplivi der Wetterschutz
pod vremenskimi vplivi wetterabhängig
obstojen za vremenske vplive witterungsbeständig

5.
medsebojni vplivi die Wechselwirkung, (prepletenost) die Verflechtung

zakon⁴ moški spol (zakóna …) (zakonska zveza) die Ehe (civilni Zivilehe, divji wilde Ehe, navidezni Scheinehe, skupinski Gemeinschaftsehe, vzorni/vzoren Musterehe, iz ljubezni Neigungsehe, iz nuje, po sili [Mußehe] Mussehe, iz razuma Vernunftehe, otrok Kinderehe, med bratom in sestro Geschwisterehe), poetično: der Bund fürs Leben, der Lebensbund
kar preprečuje/ovira zakon ehehindernd
moteče vplivanje na zakon die Ehestörung
… zakona Ehe-
(izvršitev der Ehevollzug, ločitev die Ehetrennung, die Ehescheidung, obljuba das Eheversprechen, razdružitev die Ehelösung, razveza die Ehescheidung)
zakrament svetega zakona das Ehesakrament
konzumirati zakon die Ehe vollziehen
skleniti zakon sich ehelich verbinden, eine Ehe eingehen/schließen
sposoben za zakon ehefähig, heiratsfähig
sposobnost za zakon die Ehefähigkeit, Heiratsfähigkeit
spričevalo o sposobnosti za zakon das Ehefähigkeitszeugnis
pripoznati zrelost za zakon pravo als ehemündig erklären
zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
ki se boji zakona ehescheu
enakomerna delitev v zakonu pridobljenega premoženja der Zugewinnausgleich, die Zugewinngemeinschaft
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
živeti v zakonu eine Ehe führen