Franja

currūlis -e (currus) vozu (dirki z vozovi) pripadajoč, vozen, za dirko z vozmi: equorum curruli rabie Ap., c. equi Lamp., Vulg., strepitus Fr. — Soobl. curūlis -e; gl. to geslo.

curūlis -e (nam. currūlis iz currus; prim. currūlis)

1. vozu (poseb. dirkalnemu vozu) pripadajoč, vozen, z vozom: equi L., Cod. Th. (z državnim denarjem nabavljeni) dirkalni konji, četverovprega za cirkuške igre (dirke), triumphus Suet. na vozu, z vozom (naspr. ovatio malo zmagoslavje), ludi Min. cirkuške.

2. voz uporabljajoč (o višjih oblastnikih), kurulski: aedilis L. Piso ap. Gell., L., Plin. kurulski (= patricijski, gl. aedīlis), aedilitas Ci., L., Plin. kurulsko edilstvo, c. magistratus Gavius Bassus ap. Gell. kurulsko oblastništvo (t.j. konzulstvo, pretorstvo in kurulsko edilstvo), curules magistratus appellati sunt, quia curru vehebantur P. F.; poseb. sella curūlis „stol (sedež) na vozu“, kurulski uradni stol diktatorjev, konzulov, pretorjev in kurulskih edilov, zaklopni stol brez naslona, obložen s slonovo kostjo: Ci., L., O., Cat. idr., Gavius Bassus in commentariis suis … senatores … dicit in veterum aetate, qui curulem magistratum gessissent, curru solitos honoris gratiā in curiam vehi, in quo curru sella esset, super quam considerent, quae ob eam causam „curulis“ appellaretur; sed eos senatores, qui magistratum curulem nondum ceperant, pedibus itavisse in curiam; propterea senatores nondum maioribus magistratibus „pedarios“ nominatos Gell., Romanorum imperatorum insigne fuit sella curu-lis … et sciendum sellam curulem a curru dictam, quod hi tantum ea utebantur, qui triumphali curru invecti fuissent Serv., curiales officiales publici, curules vero sellae, in quibus magistratus sedentes iura reddunt Isid.; od tod curule ebur kurulska slonova kost, met. = (višje) oblastništvo: cui libet hic fasces dabit eripietque curule cui volet importunus ebur H.; nekaj podobnega je sēdēs curūlis kurulski sedež (z vencem), častni stol kraljev in poseb. Avgustovih svečenikov (sacerdotes Augustales): T. — Kot subst. curūlis -is
a) fem. (sc. sella) = sella curulis: Lucan., Sil., Stat., Mart., T., Plin. iun., Suet.
b) masc. = aedilis curulis: Plin.; curulis maior = consul: Stat.; pl. curūlēs kurulska oblastništva (ki so smela uporabljati kurulski stol): Stat.

fahrbar vozen, Technik prevozen, na kolesih, vozljiv; Glasdach usw.: premičen, Technik gibljiv

fahrtüchtig Fahrzeug: vozen; Fahrer: sposoben za vožnjo

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

mobile¹ [móubail, -bi:l] pridevnik
premičen, okreten, gibčen, prenosen
kemija tanko tekoč
tehnično premičen, vozen
vojska mobilen, motoriziran; spremenljiv, nestalen

vojska mobile defence elastična obramba
vojska mobile troops hitre ali motorizirane čete
ekonomija mobile funds tekoči skladi

plaustrārius (vulg. plōstrārius) 3 (plaustrum) k vozu sodeč, vozen: asini, iugum Ca.; subst. plaustrārius -ī, m

1. voznik, kočijaž: si Aquiliae actione plaustrarium (po nekaterih izdajah plostrarium) teneri placet Ulp. (Dig.).

2. kolar: plaustrariorum vectigal Lamp.

practicábil -ă (-i, -e) adj.

1. izvršljiv, izvedljiv; uporaben

2. vozen (cesta)

practicable izvedljiv, izvršljiv; dostopen; vózen; poraben

praticabile

A) agg.

1. izvedljiv, izpeljiv

2. dostopen, vozen

B) m gled. praktikabel

praticable [-kabl] adjectif izvršljiv; uporaben; vózen, hôden (pot); figuré priljuden, družaben

route féminin praticable (pre)vozna cesta

rotabile

A) agg. vrtljiv; avto vozen:
strada rotabile cesta (za vozila)
materiale rotabile železn. vozni park

B) f cesta

C) m vozilo (železniško, tramvajsko)

vectūrārius 3 (vectūra) uporabljen za prevažanje, (pre)vozen: equus Varr. vozni konj, vprežni konj; tako tudi boves Cod. Th.; subst. vectūrārius -iī, m vozač, voznik vprege: Cod. Th.

Opomba: Napačna inačica vectārius.

vehicular [vihíkjulə] pridevnik
vozen

this road is closed to vehicular traffic ta cesta je zaprta za promet z vozili

viabile agg. vozen

vȍzak -ska -o vôzen, ki dobro vozi, s čimer se dobro vozi: vozak konj; -a kola; vozak čamac, brod

velocità f

1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati

2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost

3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost

vozljiv (-a, -o) (vozen) fahrbar

ἁμαξεύω (ἅμαξα) ion. vozim; pass. vozijo po meni, vozen sem (kjer se lahko vozi).

ἁρμάτειος 3 (ἅρμα) kar spada k vozu, vozen, δίφρος sedež na vozu.