Franja

testamént -énta m (lat. testamentum)
1. testament, oporuka, posljednja (-sled-) volja, zavještanje (-ve-)
2. testament, zavjet (-ve-): Stari testament; Novi testament

učljívost ž volja za učenje

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

dóber good; benevolent; kind (do to)

v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush

gíniti (-em) imperf.

1. (slabeti, hirati) languire, deperire; indebolirsi, infiacchirsi:
gine kakor sneg spomladi deperisce come la neve di primavera
volja mu gine la sua volontà si va infiacchendo

2. (umirati) morire

3. (ponehavati, izgubljati se) scomparire, svanire, perdersi

jeklén (-a -o) adj.

1. di acciaio:
jeklena cev tubo di acciaio
jeklena litina acciaio fuso
jeklena volna lana di acciaio

2. pren. (zelo močen, krepek) di ferro, ferreo, di acciaio; adamantino:
jeklena disciplina disciplina ferrea
jeklena volja volontà ferrea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jekleni konjiček auto
pren. jekleni ptič aereo
grad. jekleno sidro strallo

lastn|i (-a, -o) Eigen- (iniciativa die Eigeninitiative, izvedba der Eigenbau, kontrola die Eigenkontrolle, obremenitev die Eigenbelastung, sredstva Eigenmittel množina, toplota die Eigenwärme, tehnika pogon der Eigenantrieb, gibanje die Eigenbewegung); Selbst- (posnetek die Selbstaufnahme, razvoj die Selbstentwicklung, pričevanje das Selbstzeugnis, uničenje Selbstvernichtung)
z lastnim hlajenjem selbstlüftend
za lastno uporabo eigengenutzt
z lastno barvo eigenfarbig
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
figurativno na lastno pest auf eigene Faust
| ➞ → volja, izkušnja, noge, pota, oči, žep, koža, presoja, režija, zakonitosti, merilo, sila, financiranje, pobuda

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

neuresničljív (-a -o) adj. irrealizzabile, inattuabile, ineseguibile; utopico:
lingv. neuresničljivi pogojni odvisnik condizionale irreale
neuresničljiv program programma inattuabile
neuresničljiva sanjarija illusione
neuresničljiva volja velleità

okrnél atrophié, rabougri ; figurativno diminué

okrneli udje membres moški spol množine atrophiés
okrnela volja volonté ženski spol atrophiée (ali diminuée)

poslednj|i [é] (-a, -e) der/die/das letzte
poslednji Mohikanec der letzte Mohikaner
poslednja pot die letzte Reise
poslednja sodba das jüngste Gericht, das Weltgericht, Jüngstes Gericht
pravo poslednja volja der letzte Wille, letzter Wille
poslednje olje (bolniško maziljenje) letzte Ölung
poslednje reči religija die letzten Dinge
Sveti poslednjih dni Heilige der letzten Tage

poslédnji the last; (končni) final

poslédnji dan the last day
do poslédnjega moža to the last man
poslédnje olje religija extreme unction
poslédnja runda šport final round
poslédnja volja (the last) will
biti v poslédnjih vzdihljajih to be at one's last gasp, to be dying
izkazati komu poslédnjo čast to attend someone's funeral
priti v poslédnjem trenutku to come at the last moment

poslédnji dernier , (dokončen) final, ultime, extrême

poslednje olje (religija) l'extrême-onction ženski spol
poslednja poročila les dernières nouvelles
poslednja sodba (religija) le Jugement dernier
poslednja volja la dernière volonté, testament moški spol
v poslednjem hipu au dernier moment (ali instant)
v poslednjih vzdihljajih ležati être à l'agonie
izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu) rendre les derniers honneurs (ali devoirs) à quelqu'un

poslédnji último ; (dokončen) final ; (skrajni) extremo; supremo

v poslednjem hipu en el último momento (ali instante)
poslednja poročila noticias f pl de última hora
izkazati komu poslednjo čast rendir el último tributo a alg
poslednje olje (rel) la extrema unción
poslednji poskus último intento m, supremo esfuerzo m
poslednja volja última voluntad
v poslednjih zdihljajih ležati estar en la agonía

razdraženost ženski spol (-i …) (slaba volja) die Gereiztheit; živcev: die Reizung, pretirana: Überreizung

razpoloženj|e [ê] srednji spol (-a …) (vzdušje) die Stimmung (bojevito Kampfstimmung, dobro Hochstimmung, fantastično Bombenstimmung, katastrofalno Katastrophenstimmung, panično Panikstimmung, počitniško Urlaubsstimmung); die Geistesverfassung; (volja) die Laune (dobro/slabo gute/ schlechte Laune)
pokvariti razpoloženje (jemandem) die Laune verderben, (jemandem) auf den Magen schlagen
skrbeti za razpoloženje Stimmung machen
spraviti v dobro/slabo razpoloženje in gute/schlechte Stimmung/ Laune versetzen
preobrat v razpoloženju der Stimmungsumschwung

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

svobod|en [ô] (-na, -no) frei; poklicno: freischaffend, freiberuflich; (svobodnjaški) freiheitlich; Frei- (denar das Freigeld, kmet der Freibauer, luka der Freihafen, cerkvena skupnost die Freikirche, posest das Freigut, mesto die Freistadt)
svobodna volja freier Wille, die Willensfreiheit
svobodna izbira poklica die Berufsfreiheit