Franja

Zadetki iskanja

  • че́мно присл., vljúdno prisl., spoštljívo prisl.
  • accoster [akɔste] verbe transitif, verbe intransitif, marine pristati; familier vljudno nagovoriti

    le remorqueur accosta le cargo vlačilec je pristal ob tovorni ladji
    il a été accosté par un inconnu neki neznanec ga je nagovoril
  • bow4 [bau] neprehodni glagol & prehodni glagol
    pripogniti, pripogibati se (to, before)
    pokloniti, klanjati se, spokoriti, ukloniti se; v sobo (ali iz sobe) koga peljati, vljudno odsloviti

    a bowing acquaintance površno poznanstvo
    to bow and scrape ponižati se, biti pretirano vljuden
    to bow one's assent s priklonom izraziti svoje dovoljenje
    to bow one's thanks s priklonom se zahvaliti
    to be on bowing terms le površno poznati
  • bow out prehodni glagol
    vljudno koga odsloviti
  • diskrècija ž (lat. discretio) diskrecija, vljudno zamolčanje tujih skrivnosti
  • invite2 [inváit] prehodni glagol
    povabiti (to dinner na večerjo)
    vabiti; vljudno pozvati, prositi za (to do s.th.)
    privabiti, privlačiti, primamiti; izzvati (kritiko), izpostavljati se (kritiki)
    ekonomija razpisati

    to invite s.o. in povabiti koga noter
    to invite applications for a post razpisati delovno mesto
  • pregare v. tr. (pres. prēgo)

    1. prositi:
    pregare per qcn., per qcs. prositi za koga, za kaj
    non farsi pregare ne se pustiti prositi, rade volje ugoditi

    2. relig. prositi, moliti

    3. vljudno prositi, naprošati
  • remercier [rəmɛrsje] verbe transitif zahvaliti se (quelqu'un de quelque chose komu za kaj); vljudno odkloniti; odsloviti, odpustiti, odstaviti

    remercier par lettre, verbalement; par un cadeau zahvaliti se pismeno, ustno, z darilom
    je vous remercie d'être venu zahvaljujem se vam, da ste prišli
    je vous remercie pour votre cadeau, envoi zahvaljujem se vam za vaše darilo, vašo pošiljko
    il a remercié son secrétaire odslovil, odpustil je (iz službe) svojega tajnika
    je vous remercie hvala (, ne)!
  • vernīlis -e (verna)

    1. suženjski: corpora Ps.-Q. (Decl.).

    2. meton. suženjski, hlapčevski
    a) prihuljen, priliznjen, prilizljiv, nizkoten: odium vernilibus blanditiis velare T.
    b) objesten, (pre)drzen: vernile dictum invidiam in eum vertit T. Adv. vernīliter

    1. kakor domač suženj, (po) suženjsko: verniliter fungi officiis H.

    2. meton. prihuljeno, prihuljeno vljudno, pritajeno, priliznjeno, iz gole prihuljene (pritajene) vljudnosti: hoc fit verniliter Caecil. ap. Non., haec ipsa non verniliter Sen. ph.
  • concinnus 3, adv. -ē,

    1. pravilno spojen, umetniško dovršen, zato prikupen, ličen, lep, fin, eleganten: sat concinna est facie Pl., c. tectorium Ci., helluo Ci. eleganten, po modi oblečen, Samos H. lični, oculi Fr.

    2. occ.
    a) (o govoru, pesmi, verzu, tudi o osebi) umetniško grajen (sestavljen, dovršen), zaokrožen, skladen, umerjen, ubran, someren, primeren, okusen, všečen (po obliki): oratio, sententiae Ci., poëma facit ita concinnum, ita elegans, ut … Ci., versus paulo concinnior H., alii in eadem ieiunitate concinniores Ci. očitajo skladnejšo obliko, concinnus in brevitate respondendi N. jedrnat v odgovorih, concinne loqui Varr., sunt enim concinne distributa Ci., rogare coepit blande et concinne Ci. prav vljudno, fino.
    b) (o slikarju) prikupen, všečen (v svojem slikarskem izrazu): Nicophanes elegans et concinnus Plin.

    3.
    a) primeren, priležen, ustrezen: age, age, ut tibi maxime concinnum est Pl. kakor ti najbolj ustreza.
    b) (o osebah) vdan, ugodljiv, ljubezniv: concinnus amicis H., simul ipsa viris Venus ut concinnior esset Lucr.
  • dēprecor -ārī -ātus sum

    I.

    1. za odvrnitev kakega zla prositi, kaj, koga proseč (s prošnjami) odvračati: d. periculum C., in deprecandis amicorum aut periculis aut incommodis N., d. mortem C., non mortem neque aerumnas S., saepe precor mortem, mortemque quoque deprecor idem O., d. virgarum vim Ci., ab sese calamitatem, iustam patriae querimoniam a se, ignominiam a familia Ci., ad deprecandam ignominiam L., d. iram senatūs L. ali illorum iratos animos Ci. s prošnjami potešiti, hoc unum deprecor O. prosim te, da edinole od tega odstopiš, lecto te deprecor uno Pr., d. poenam Cu., Suet., praecipiendi munus Q. proseč (= vljudno) odkloniti, deprecante populo T.; brahilogija: postquam (legati) errasse regem … deprecati sunt (= deprecandi causa dixere) S. ko so poskusili to odvrniti, češ, kralj se je zmotil. - Pt. pf. s pass. pomenom: deprecati belli remissio Iust. s prošnjami odvrnjene vojne.

    2. za koga, za kaj (živo) prositi, koga milosti prositi, (za)prositi: pro amico, pro civi, pro reditu Ci., pro se Vell., ei misericordiam me deprecante tribuatis Ci. na mojo priprošnjo, quem enim deprecarere, cum omnes essent sordidati Ci., d. numina versu Petr., superos Val. Fl., senatum ac principem T.; z nikalnim finalnim stavkom: deprecor, ne irascatur Ci., unum petere ac deprecari: … ne se armis despoliaret C., d. patres, ne festinarent L., deprecatus … senatum, ne maiestatis crimina tractarentur T.; za nikalnico s quominus ali quin: neque illum se deprecari, quominus pergat L., nihilum deprecans, quin privatus iterum in se saeviret L., nec deprecor, quin sic existimetis Ap.; z dat. osebe, za katero se prosi: d. seni, ne vapulet Pl.; abs.: arma deponat, roget, deprecetur Ci., legatos deprecandi causā ad Caesarem mittunt C., equidem merui, non deprecor V., XXX oratoribus missis ad deprecandum Cu. Pt. pf. deprecatus 3 s pass. pomenom = zaprošen: deprecato summo numine Ap.

    — II. koga ali kaj izprositi, priprositi, česa prositi; z acc. personae: non ego meis ornatum beneficiis a vobis deprecor, iudices, sed custodem salutis meae Ci., te assiduae lacrimae C. Marcelli, fratris optimi, deprecantur Ci.; z acc. rei: pacem deprecari Ci., d. fratris salutem a populo Romano Ci., quam multorum hic vitam est a L. Sulla deprecatus Ci., vitam sibi d. Auct. b. Afr., cum vitam etiam per ubera materna deprecaretur Iust., auxilium supplices deprecantur Iust., belli prosperos eventus deprecantes Iust., paucos dies exsolvendo donativo d. T.; s pozitivnim finalnim stavkom: deprecatus est eum … sepulturae traderet Hyg., nec deprecaturi sumus, ut crimen hoc nobis condonetis Ci., dispensatorem deprecari, ut servo poenam remitteret Petr., deprecabatur eum, ut imponat illi manum Vulg.; z inf.: non deprecor hosti servari Lucan., nec deprecor umbram accipere Stat.; z ACI: lumen oculorum divinitus sibi servari deprecatur Aug. živo prosi.

    — III.

    1. obr. preklinjajoč (zaklinjajoč) izreči (izrekati): uxor … diras devotiones in eum deprecata Ap.; pren. zakletve zoper koga izreči, koga zaklinjati: deprecor illam adsidue Cat.

    2. voliti = komu kaj želeti: Pyrrho et Samnitibus eam sapientiam Val. Max.

    Opomba: Act. soobl.: orabunt, deprecabunt in hac domo It. ap. Aug.
  • favor moški spol naklonjenost, pomoč, usluga, ljubeznivost, laskanje; adutna barva

    billete de favor brezplačna vstopnica
    acoger con favor ugodno sprejeti
    corresponder a un favor vrniti uslugo
    estar a favor de alg. zavzeti se za koga
    estar en favor uživati naklonjenost
    estar en favor con alg. velik vpliv imeti na koga
    ¡es favor (que me hace V.)! laskate se mi! zelo ljubeznivo od Vas!
    haga (hágame) V. el favor de un tenedor bodite tako ljubeznivi in podajte mi vilice
    le pido a V. un favor prosim Vas za neko uslugo
    a favor de v korist, v prid; s pomočjo; oziraje se na
    en mi (a mi) favor v mojo korist
    tener a su favor a alg. lahko računati na pomoč koga
    por favor iz ljubeznivosti, iz usmiljenja
    ¡por favor! prosim!
    dígame por favor povejte mi, prosim
    se lo pido por favor vljudno Vas prosim za to
    ¡favor! na pomoč!
    ¡favor a la justicia! v imenu pravice!
  • galante agg.

    1. vljuden, udvorljiv, uglajen, galanten:
    maniere galanti vljudno vedenje

    2. ljubezenski:
    avventura galante ljubezenska avantura
  • garbo m vljudnost, olikanost, uglajenost, prefinjenost, vzgojenost:
    una donna piena di garbo elegantna ženska
    chiedere qcs. con garbo kaj vljudno vprašati
    senza garbo nevljudno, grobo, nespodobno
  • honnêtement [ɔnɛtmɑ̃] adverbe pošteno, odkrito

    recevoir quelqu'un fort honnêtement zelo vljudno koga sprejeti
  • in-hūmānus 3, adv. in inhūmāniter

    I. nečloveški, in sicer

    1. krut, grozovit, brezsrčen, trd, opokel: quis tam fuit illo tempore ferreus, quis tam inhumanus? Ci., utrum clemens an inhumanissimus esse videatur Ci., inhumana barbaria O., vox Ci. človeka nedostojen, scelus Ci., ingenium Ter., iocus adversus miseros Q., crudelitas L., gens Lact., nimis inhumane Ter., inhumane dicere Ci., inhumaniter facere Ci. ep., inhumanius dicere Ci.

    2. neolikan, surov: etiam si (eum) agrestem et inhumanum existimares Ci., inhumane feceris contraque naturae legem Ci. zoper človeški čut, homo inhumanissimus Ter.

    3. nevljuden, nepriljuden, neustrežljiv: at mores commodi? quis contumacior, inhumanior, superbior? Ci., senes non inhumani Ci. priljudni, Camena H., conquestio, voluptas, fortunae insectatio Q., neglegentia Ci., securitas T., respondit illa non inhumaniter Ci. precej vljudno, inhumane conviciari Q. —

    II. nadčloveški, božji: mensa Ap., paene i. sententia Ap.
  • kindly2 [káindli] prislov
    prijazno, dobrotljivo, dobrohotno, naklonjeno, prisrčno

    to take kindly to vzljubiti, naklonjeno sprejeti
    I would take it kindly of you if bil bi ti zelo hvaležen, če
    would you kindly (tell me the time) (vljudno vprašanje) bi bili tako prijazni, da
    kindly let me know bodi tako prijazen in me obvesti
    we thank you kindly prisrčno se vam zahvaljujemo
    would you kindly shut up bi prosim utihnil
  • komplimentieren: hinaus komplimentieren vljudno spraviti iz hiše
  • let down

    1. prehodni glagol
    spustiti dol; pustiti na cedilu razočarati; zmanjšati ugled

    2. neprehodni glagol
    ameriško spuščati se, pripraviti se za pristanek

    to let s.o. down gently biti prizanesljiv s kom
    to let down one's hair postati zaupljiv
    to let down easy vljudno odkloniti
  • obnášati se (-am se) imperf. refl.

    1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
    vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
    lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola

    2. fare buona prova, riuscire (bene):
    te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato