Franja

humedad ženski spol vlažnost, vlaga, mokrota

hay humedad vlažno je
resistente a la humedad neprepusten za vodo

humeur² [ümœr] féminin, vieilli vlaga, sok v organskem telesu

humeur vitrée (anatomie) steklovina
humeur aqueuse vodna tekočina v očeh
humeurs pluriel froides (médecine, populaire) bezgavke

humidité [ümidite] féminin vlaga, vlažnost

humidité atmosphérique, du sol vlaga zraka, tal
craint l'humidité! varovati pred vlago!
à préserver de l'humidité! hraniti na suhem!

humidity [hju:míditi] samostalnik
vlaga

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

hūmor, bolje ūmor -ōris, m ([h]ūmēre) mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina: Cels., Pers., Plin., Ap., Amm. idr., exurgebo quicquid umoris tibist (= tibi est) Pl., et ego amoris aliquantum habeo [h]umorisque etiam in corpore Pl., nares umorem semper habent Ci., umor et calor Ci., aliud a terra sumpsimus, aliud ab umore, aliud ab igni Ci., totius umorem saccatum corpori' (= corporis) fundunt Lucr. seč, hostem rubor occupat umor Lucr. kri, (h)umor Bacchi ali musti vino, paludis V., umor in genas labitur H. solze, rosidus umor Cat. rosa, gramen … umor alebat O. voda, umor aquae O., lacteus (h)umor O. mleko, circumfluus h. O. zemljo obdajajoče morje, caret ōs (h)umore O. usta so suha, tellus in aquas rarescit; in auras umor abit O., radices humore subeunte Cu., graves … avide hausto humore non sustinere arma … poterant Cu., Tiniae inglorius h. Sil.; v pl.: umores marini ali nimis concreti umores Ci., raptis humoribus aestu O., siccare humores Min. telesne sokove.

2. occ.
a) (izpodnebna) vlaga: ne deserat umor harenam V., dulce (okrepčilo) satis umor V.
b) redilni sok rastlin: ipsa satis tellus … sufficit umorem V., superat tener omnibus (arvis) umor V.

igrasíe f vlaga, vlažnost

mador -ōris, m (madēre) mokrota, vlaga: S. ap. Non., Ap., Amm., Arn., M. (v pl.).

mèmla ž (gl. mem) vlaga, trohnoba, zatohlost: ubila ga memla iz kamena; ukočila nas memla jedne plitke sredine

mòča ž vlaga, mokro vreme: ovdje, ovde je velika moča

móča ž
1. vlaga, mokrota, mokrina, kišovito vrijeme, vreme: posevke je ogrozila preobilna moča; dolgotrajna moča
dugotrajna kiša
2. dijal. vlažno, mokro mjesto, pištalina, baruština, močvara, barovito zemljište

mȍčār m
1. močvirje
2. vlaga, mokrota

mȍčvār ž
1. mokrota, vlaga
2. močvirje: u -i rastu nekakve vrbe

moisture [mɔ́isčə] samostalnik
vlaga, vlažnost, mokrota

moisture meter merilec vlažnosti
moisture-proof odporen proti vlagi

moiteur [mwatœr] féminin

1. vlažnost, vlaga

moiteur de l'air vlaga zraka
moiteur étouffante dušeča vlaga

2. znoj

mòk moka m vlaga, mokrota, mokrina

mokrìna ž, mokròća ž, mokròta ž mokrota, vlaga: drhtati od hladnoće i mokrine; napolju je mokrota i blato

mokrína ž
1. tekućina, tečnost: iz rane se cedi mokrina
2. vlaga, mokrina, memla: mokrina zidu

mokrôta ž mokrota, mokroća, mokrina, vlaga

mōlle

A) agg.

1. mehek:
cuscino molle mehka blazina
tessuti molli anat. mehka tkiva

2. jezik mehek

3. pren. blag, prijeten

4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
essere una pappa molla biti mevža

5. moker, premočen, prepojen:
occhi molli di pianto solzne oči
PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

B) m

1. mehko

2. tekočina, voda:
tenere il bucato in molle namočiti perilo
tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

3. vlaga