Franja

şerpuí -iésc vi. viti se, vijugati se

sidle [sáidl]

1. samostalnik
gibanje v stran, vijugasto (kačje) gibanje

2. neprehodni glagol
gibati se od strani, viti se, zvijati se (kot kača); postrani hoditi, od strani priti, z ramo se prerivati

to sidle away skrivaj jo pobrisati
to sidle up boječe, plazeče se približati

stream² [stri:m] neprehodni glagol
teči, strujati, izlivati se; curljati, cediti se, biti moker; (kri) močnó teči; (zastava) plapolati, viti se, vihrati; (meteor) švigniti
prehodni glagol
pustiti teči (izteči, strujati); preplaviti; pustiti vihrati (zastavo)
britanska angleščina (učence) razdeliti v različne usmeritve

twine [twáin]

1. samostalnik
močna vrvica; sukanec; navijanje, sukanje; sukan ali spleten del; navoj, preplet; klobčič; vozel

2. prehodni glagol
sukati (nit), plesti (venec itd.); prepletati, vplesti, vpletati; oviti, obseči, objeti (z rokami); oviti (about, around okoli)
neprehodni glagol
preplesti se; spojiti se; oviti se (round okoli)
botanika viti se (kvišku)

she twined her arms round his neck ovila mu je roke okrog vratu

twirl [twə:l]

1. samostalnik
hiter obrat; vrtljaj; vrtenje, rotacija
figurativno zavita črta (pri podpisu)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
hitro (se) vrteti (obračati, sukati); viti se; žvrkljati

to twirl one's thumbs palce vrteti, figurativno dolgočasiti se, lenariti
he twirled the ends on his moustache vrtel (sukal, zvijal) je konce svojih brk

twist² [twist] prehodni glagol
obračati, vrteti, sukati; plesti (vrv, konopec); sukati (sukanec), zapredati (svilo); (v)plesti, izplesti (v venec); povezati (into v)
ožemati (perilo)
figurativno zaplesti; ovi(ja)ti (round okoli)
zviti (gleženj); skremžiti (obraz), spačiti, popačiti, izkriviti (tudi figurativno)
figurativno mučiti, zbegati, zmesti; spremeniti
neprehodni glagol
obračati se vrteti se (žoga), sukati se; viti se, vijugati se (reka); skremžiti se, spačiti se (obraz); zaplesti se; zviti se; prebiti se, preriniti se (through skozi)
figurativno izmotavati se, izmikati se, biti neiskren

to twist an account izkriviti, popačiti poročilo
he twisted his face nakremžil je obraz
to twist one's ankle zviti si gleženj
to twist s.o. round one's (little) finger figurativno oviti koga okoli mezinca, imeti koga na vrvici
to twist one's words izkriviti, obračati besede
don't twist like that ne izmikaj se tako
to twist one's way (to twist) through the crowd zriniti se skozi množico
to twist o.s. into priplaziti se v, prikrasti se v
to twist off izviti; iztrgati
to twist up (spiralasto) zvi(ja)ti, motati, sukati, plesti; zviti se (v spiralo)

ugíbati se ùgībām se, ùgībljēm se
1. izogibati se: ugibaj, ugiblji se desno
2. upogibati se, vdajati se: zemlja se ugiba pod njim; njiva se ugiba od roda
3. viti se, zvijati se: kolo se ugiba oko svirca
4. upogibati se, klanjati se: sve se to pred njom ugibalo, sve je smatralo za najveću sreću na koga se ona osmehne

víjati vîjām, vîjān -a
I.
1. goniti, poditi: vijati divljač
2. vrteti: vijati glavom
3. vihrati, viharno voditi: vijati kolom
4. divjati: velike su mu muke dušom vijale
II. vijati se
1. poditi se
2. viti se, zvijati se: vija se barjak

vȉti vȉjēm, vîj, vȉh vî, vȉo víla, vìjen -èna in vît vîta
I.
1. viti, spletati: viti vijenac, kosu, uže; u pustoj gori gdje gnijezda viju orlovi
2. viti se: bijela brada vije do pojasa
3. zvijati: sve vjetrina magle na čuperke kida, vije ih okolo grana
4. vrteti: kako zabode momak čizmu u zemlju vrhom blistavim, pa zaošije burgijom kao da vije
II. viti se
1. viti se: ruža se vije oko bora; zastava se vije za slobodu
2. zvijati se: viti se kao crv

víti vijem, vij -te, vil -a, vit -a
I.
1. viti: viti venec, prejo, trto
2. viti, namotastvati: viti prejo na tuljavo, na klobčič
3. obavijati: viti trak okrog čela
4. kršiti, lomiti: viti roke v žalosti
5. stezati: krč me vije
grč me steže; po trebuhu me vije
imam grčeve u trbuhu
II. viti se
1. krivudati: potok se vije po polju
2. grčiti se, savijati se: bolnik se vije od bolečin
3. penjati se, verati se: fižol se vije na natič
4. viti se: zastava se vije pred brigado

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vrlúdati vr̀lūdām
1. bloditi, kolovratiti: vrludam tijesnim ulicama grada
2. opotekati se: nisam ni išao kako treba već sam vrludao
3. potikati se po svetu: kao prosjak vrluda po svijetu
4. viti se: preko brda vrludao je uzan put

waft [wa:ft ameriško wæft]

1. samostalnik
zamah, prhutanje s perutmi (of a bird ptice)
dih (of perfume parfuma)
sapica, pihljaj, puh
figurativno val (veselja, zavisti)
navtika v sredini zavozlana zastava kot znamenje v sili

2. prehodni glagol
lahko in hitro prenašati, premikati (v zraku, v vodi); obračati (the eyes oči)
odnesti, odpihati (smells, sounds vonje ali duhove, zvoke)
veti (veter), nositi; poslati (a kiss poljub)
neprehodni glagol
lebdeti, plavati, viti se, plapolati (in the wind v vetru)
pihati (from iz, od)

wander¹ [wɔ́ndə] neprehodni glagol
bloditi, begati, tavati, potikati se, potepati se, klatiti se; potovati, pešačiti; zabloditi, zaiti (tudi figurativno)
oddaljiti se (from od, tudi figurativno)
viti se (reka, cesta); govoriti brez zveze, biti nepazljiv, blesti, fantazirati; biti duhovno odsoten, raztresen
prehodni glagol
prepotovati, prehoditi
pogovorno zavesti v zmoto, voditi za nos, zmesti, zbegati

to wander out of one's way zaiti, zabloditi
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta
to wander off oditi, oddaljiti se, izgubiti se (tudi figurativno)

warp² [wɔ:p]

1. prehodni glagol
zviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti
navtika vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidra

enthusiasm warped his judg(e)ment navdušenje je izkrivilo njegovo razsodnost
the heat has warped the cover of the book vročina je skrivila platnico knjige
his misfortunes warped his mind nesreča ga je naredila čudaškega

2. neprehodni glagol
zviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti
poetično oveneti; zgrbančiti se

the wood has warped in drying pri sušenju se je les zvil

wiggle [wigl]

1. samostalnik
vijugasto gibanje (premikanje), vijuga; miganje z repom; jed iz rib in lupinarjev v smetanovi omaki

to get a wiggle on sleng (po)hiteti, podvizati se

2. neprehodni glagol
viti se, vijugati se; majati se; z repom migati

a child that wiggles otrok z negotovo (majavo) hojo
prehodni glagol
migati z; vijugati

to wiggle one's finger žugati s prstom
the dog wiggles his tail pes miga, maha z repom
to wiggle one's way zvijati se (skozi)

wind^*4 [wáind]

1. neprehodni glagol
viti se (a road cesta)
vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se (into v)
zvi(ja)ti se, skriviti se (les)

2. prehodni glagol
oviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti (on a reel na motek, na tuljavo)
(za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)

to wind a blanket round o.s. zaviti se v odejo
to wind s.o. in one's arms objeti koga
to wind s.o. round one's littie finger figurativno oviti koga okoli (svojega) mezinca
the serpent winds itself round its victim kača se ovije okoli svoje žrtve
to wind a peg top oviti vrvco okrog vrtavke
to wind (up) a watch naviti uro
to wind o.s. (ali one's way) into s.o.'s affection pridobiti si naklonjenost kake osebe
to wind a ship out of the harbour odvleči ladjo iz pristanišča

worm² [wə:m] prehodni glagol
osvoboditi, očistiti črvov (žival, rastlino)
figurativno premikati, obračati v vijugah
navtika spiralno omotati vrv sidra
figurativno izvleči, izvabiti; prerezati kito (vez) pod pasjim jezikom

to worm o.s. plaziti se kot črv
to worm a secret from (ali out of) s.o. izvabiti tajnost iz koga
to worm one's way (ali o.s.) into s.o.'s confidence vriniti se, vtihotapiti se v zaupanje kake osebe
he wormed his way through the thicket kradoma se je splazil skozi goščavo
neprehodni glagol
iskati črve; vijugati se, viti se, vijugasto se plaziti; zvleči se (v), skrivaj se premikati

wreathe [ri:ð] prehodni glagol
viti, oviti, vrteti (round, about okrog)
splesti, povezati (v venec); plesti (vence); ovenčati, okrasiti; zviti, obračati, skriviti; kodrati, (na)gubati

to wreathe one's arms prekrižati roke
the snake wreathed itself round a branch kača se je ovila okrog veje
wreatheed column zavit, polžast steber
neprehodni glagol
obračati se, viti se; kodrati se, krožiti (v kolobarjih); zaplesti se
škotsko vrtinčiti se (sneg, pesek), narediti zamete

wriggle² [rigl]

1. neprehodni glagol
vijugati se, viti se, zvijati se, prerivati se, riniti se; prilizovati se; po kačje se premikati naprej
figurativno plaziti se, po krivih potih iti

2. prehodni glagol
premikati, viti, zvijati

to wriggle into vsiliti se v, z zvijačo si pridobiti (naklonjenost)
to wriggle out of spretno se umakniti iz, zmuzniti se od
to wriggle one's way into zmuzniti se v
to wriggle through preriniti se skozi, izmotati se