Franja

vim [vim] samostalnik
pogovorno moč, jakost, krepkost; polet, razmah; vitalnost; pogum; odločnost, podjetnost, energija, energičnost, življenjska sila

I feel full of vim today figurativno "danes bi se šel z vragom metat"

vitalità f vitalnost, življenjska sila, zmožnost za življenje

vītālitās -ātis, f (vītālis) življenjska moč, življenje, žilavost, vitálnost, vitalitéta: vitalitas in corde durat Plin., quia inest iis (sc. genibus) vitalitas Plin.

Vitalität, die, vitalnost

vitalité [-lite] féminin življenjska sila, zmožnost za življenje, vitalnost

déborder de vitalité prekipevati od življenjske sile
plein de vitalité poln vitalnosti

vitality [vaitǽliti] samostalnik
življenjska sila, sposobnost za življenje, vitalnost; krepkost; aktivnost; življenjsko načelo; kalivost

vitalìzam -zma m vitalizem, vitalnost

zip¹ [zip] samostalnik
sik, žvižg (krogle ipd.); šum pri trganju blaga itd.
pogovorno, figurativno energija, vitalnost, aktivnost, brio, polet

zip fastener patentna zadrga

žívnost ž životnost, vitalnost

жизненность f življenjskost, vitalnost, življenjska sila

життє́вість -вості ж., življênjskost -i ž., vitálnost -i ž.

життєзда́тність -ності ж., vitálnost -i ž.

animal² [ǽniməl] pridevnik (animally prislov)
živalski, živinski
figurativno poltén, čuten

animal black živalsko oglje
animal breeding (ali husbandry) živinoreja
animal kingdom živalstvo, favna
animal spirits bujnost, vitalnost
animal food mesna hrana
animal traction konjska vprega

animālis -e (anima)

1. zračen: natura animantis vel terrena vel ignea vel animalis Ci.

2.
a) act. oživljajoč (oživljiv), životvoren, življenjski (naspr. inanimus, inanimālis): intellegentia Ci. duševna življenjska moč, duševna vitalnost, ducere cibum animalem Ci. dihati, a. spiritus Vitr., Plin. oživljajoči duh, življenjski duh, življenjske moči; subst. neutr.: omnia constant... ex animali et inanimali Tert.; v pl. animālia Ap., Tert.
b) pass. z dušo obdarjen, ki ima dušo, živ: quadrupes inanima cum animali sono Pac. ap. Ci., exemplum Ci. živi izvirnik, corpora Lucr., res animales Q., dii animales Labeo ap. Serv. bogovi, ki so nastali iz človeških duš (kot npr. penates, dii viales), hostia animalis Macr., Arn., Serv. žrtev, od katere se je bogovom darovala le duša (življenje), meso pa je bilo namenjeno svečenikom. — Od tod subst.

1. animālis -is, f živo bitje, žival: Ap.

2. animal -ālis, n živo bitje, živa stvar, žival: cum inter inanimum et animal hoc maximum interest, quod animal agit aliquid Ci., quod est animal, motu cietur interiore Ci., profiteri,... hunc mundum animal esse Ci., Charybdis si fuit, animal unum fuit Ci., animal sagax homo Ci., animalia inanimaque omnia rigentia gelu L., sanctius animal deerat, natus homo est O., bipedum solus homo animal gignit Plin.; occ. žival (naspr. homo): multa ab animalium vocibus translata in homines Varr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt, alia volando, alia nando Ci., ne a muribus aliove animali abstinerent L., animalia noxia Col. mrčes; od tod pren. slabš. o človeku: funestum illud animal Ci. zver(ina), divjak. — Adv. animāliter (po) živalsko (naspr. spiritualiter): Eccl., vivere Aug.

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

vitalitéta (-e) f glej vitalnost