Franja

Zadetki iskanja

  • alto visoko; zgoraj; glasno

    de alto abajo od zgoraj navzdol
    en alto zgoraj, gor(i)
    echar por alto pretiravati
    por alto po ovinkih, po tajnih poteh
    pasar por alto prek česa iti, preiti, pozabiti, ne omeniti
    hablar alto glasno govoriti, odkrito govoriti
  • caramente dragó, visoko (v ceni); na vso moč, silno, iskreno
  • eccelsamente avv. visoko
  • *haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

    la haute (populaire) visoki krogi
    l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
    à haute voix glasno
    au haut de na višini (česa)
    au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
    de haut od zgoraj, figuré zviška
    de haute lutte s silo, siloma
    de haute mer visokomorski
    de haute tête dvignjene glave
    d'en haut od zgoraj, z neba
    du haut de z vrha
    du haut du balcon z balkona
    du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
    en haut zgoraj, navzgor, kvišku
    en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
    là-haut tam, tu gori, zgoraj
    sur le haut du jour okoli poldneva
    tout haut čisto glasno
    haut la main brez truda, lahkó, igraje
    haut les mains! roke kvišku!
    haut les bras! na delo
    haut les cœurs! kvišku srca!
    la mer est haute morje je razburkano
    Chambre haute (politique) gornja zbornica
    (chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
    mer féminin haute plima
    ton masculin haut aroganten ton
    ville féminin haute gornje mesto
    ordre masculin d'en haut višji ukaz
    le Très-Haut (religion) Vsemogočni
    haut-allemand, e visokonemški
    haut et court kratkomalo
    haute antiquité féminin davni stari vek
    la Haute Italie gornja Italija
    les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    haut commandement masculin višje poveljstvo
    haute conjoncture féminin visoka konjunktura
    haute considération féminin visoko čislanje
    haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
    Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
    la Haute Couture vodilne modne hiše
    hautes études féminin pluriel visokošolske študije
    haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
    la haute finance denarna aristokracija
    haut fourneau masculin plavž
    haute futaie féminin visoki gozd
    haute main féminin glavno vodstvo
    haut mal masculin božjast
    la haute mer odprto morje
    haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
    haute nouveauté féminin zadnja modna novost
    haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
    haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
    haute trahison féminin veleizdaja
    haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
    avoir la haute main imeti premoč
    avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
    avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
    avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
    avoir de hautes visées visoko stremeti
    être haut de jambes imeti dolge noge
    faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
    gagner le haut zbežati
    jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
    marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
    parler haut glasno govoriti
    penser tout haut glasno misliti
    porter haut la tête visoko nositi glavo
    le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
    regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
    tenir la bride haute brzdati, krotiti
    tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
    tenir en haute estime visoko ceniti
    tenir le haut du pavé biti gospodar po
  • *hautement [otmɑ̃] adverbe visoko, zelo, skrajno; odkrito, glasno in naravnost
  • high2 [hái] prislov
    visoko; močno, zelo

    to fly high visoko letati
    my heart beats high with srce mi razbija od
    to hold one's head high glavo visoko nositi
    to hunt (ali search) high and low for povsod iskati
    to live high razkošno živeti
    to pay high drago plačati
    to play high igrati za mnogo denarja
    to run high biti razburkan (morje); figurativno biti razburjen, razburiti se
  • highly [háili] prislov
    visoko, zelo, pohvalno; drago

    highly gifted zelo nadarjen
    highly inflammable zelo vnetljivo
    highly paid drago plačano
    to speak highly of s.o. hvaliti koga
    to think highly of s.o. imeti najboljše mnenje o kom, spoštovati
  • hoch (hoher, hohe, hohes)

    1. Adjektiv visok (auch Gebäude, Berg, Schule, Grad, Stimme, Sommer, Norden, Alter usw.), 5 Meter hoch visok pet metrov; Schönheit, Ehre, Lob, Konzentration: velik; Meinung: (zelo) dober; hohe See odprto morje; Spiel: tvegan; hoher Tag že dolgo dan; hohe Zeit že zdavnaj čas

    2. Adverb visoko; zelo; legiert: močno; (in die Höhe) gor, kvišku; hoch am Tage sredi dneva; hoch in den Siebzigern v poznih sedemdesetih (letih); Hände hoch! roke v vis!; Kopf hoch! glavo gor/kvišku!; hoch lebe X! naj živi X!; jemanden hoch leben lassen nazdraviti/nazdravljati komu; 3 Mann hoch v troje; 2 Mann hoch v dvoje; Mathematik hoch 3 na tretjo potenco; hoch 2 na kvadrat; hoch im Kurs stehen biti dobro zapisan; hoch anrechnen šteti v dobro; hoch und heilig versprechen slovesno/sveto obljubiti
  • inerpicato agg. (ki stoji) visoko:
    casolare inerpicato sulla montagna domačija visoko v gorah
  • nȁvisoko, navisòko prisl. visoko: pucati, ciljati, nišaniti navisoko
  • prō-mineō -ēre -minuī (prim. im-mineō, mons)

    1. (naprej ali kvišku) moleti, štrleti, strčati, gledati iz česa, izstopati: Mel., Plin. iun. idr., collis prominet in pontum O., collis prominens L., Phaselis (sc. promunturium) prominet in altum L., prominentes orae T.; occ.
    a) o telesnih delih in osebah: Plin., Mart., Cl. idr., prominent ungues numquam recisi Cu., prominet rostrum O., comae prominent hirtae Cu., coma prominet (visi) in vultus O., prominere ex lectica Sen. rh., prominere ore H. z obrazom moleti, gledati (iz zemlje), pectore nudo prominentes (sc. de muro) C. sklanjajoče se, sklonjene (čez zid), prominens a cetera acie cuneus L., vulgus prominet ex celsis tectis Stat. gleda dol z visokih streh.
    b) o stvareh: coma (listje) prominet Algido H. moli kvišku (se vzdiguje) nad Algid, utrimque prominentibus gibbis Amm.

    2. metaf. sezati: maxima pars eius (sc. gloriae) in memoriam ac in posteritatem prominet L., quae (sc. iustitia) … foras tota prominet Ci. se (po)kaže. Od tod adj. pt. pr. prōminēns -entis moleč, štrleč, izstopajoč: barba Sen. ph. sršeča, oculi Plin. izbuljene (naspr. conditi udrte), cauda prominentior Plin.; subst. n: in prominenti litoris T. na jeziku (štrlini), prominentia montium T. obronki, predgorja, razrastki, nosovi; adv. prōminenter kvišku (moleče), visoko: clunibus prominentius sublevatis Cael., paulo prominentius a cetero corpore sublevato (sc. capite) Cael., prominentius a lecto producendus (sc. est) aeger Cael.
  • sublimemente avv. visoko, vzvišeno, plemenito, odlično
  • sublīmis -e (menda iz sub + līmen, torej „do zgornjega praga segajoč” ali „na zgornji prečnik vrat obešen”)

    1. v zraku viseč (plavajoč, zibajoč se, lebdeč), visoko nad tlemi (zemljo) bivajoč, nadzemski: apparet sublimis in aëre Nisus V., accipiter … consequitur pennis sublimem in nube columbam V., hanc Venus ex alto sublimis Olympo spectat Tib., sublimis aranea Cat., aliquem sublimem ferre Pl. odnesti na ramah, aliquem sublimem (po novejših izdajah sublimen, gl. spodaj) medium arripere Ter. koga zgrabiti za telo in ga odnesti kvišku, aliquem sublimem rapere Kom., L., O. koga odnesti (odpeljati) visoko po zraku, quem (sc. Ganymedem) sublimem pedibus rapuit Iovis armiger uncis V.; v zvezi z glag. premikanja = kvišku v zrak (po zraku) oditi, odplavati, splavati, vzleteti, odleteti idr.: haec locutus … sublimis abiit L., ipsa (sc. Venus) Paphum abit V., iam super Europen sublimis vectus erat iuvenis O.; prolept.: ad caelum hinc ire putandum est sublimīs animas V. da se dvigajo kvišku na zgornji svet; pren.: Mnestheus, quem … sublimem gloria tollit V. ki ga povzdiguje slava, sublimemque feres ad sidera caeli … Aenean V. povzdignila boš visoko do zvezd; tako tudi: tuum nomen … cantantes sublime ferent ad sidera cycni V.

    2. pesn. v višini, v višavah ali visoko bivajoč (sedeč, stoječ ipd.), visok, kvišku strmeč, moleč, segajoč: quotiens steteris sublimis in orbe O., sublime tectum, cacumen montis, sublimes columnae O., os O. pokončen, vertex, portae V., prospexi Italiam summa sublimis ab unda V. z vala, visoko na valu se zibajoč, sublimes in equis redeunt V. visoko na konjih, iret alter consul sublimis curru L. visoko na vozu (stoječ), sublime atrium H., flagellum H. visoko dvignjen, sublimior Atlas Iuv., sublimissimus currus Tert.; subst. sublīme -is, n višina, zrak, ozračje, starejše vzduh, vzdušje: aliquem in sublime extollere Auct. b. Afr. (o slonih), se eiaculari in sublime Plin., iactari in sublime Suet., facies in sublimi posita Plin., per sublime volantes Plin., ex sublimi devolutis Plin.; v pl.: antiquique memor metuit sublimia casus O.

    3. metaf. vzvišen, vznesen, zanosen, vznosit, visok, vzvišen, plemenit, sublimen, veličasten, velik, slaven, ponosen, visoko mereč, za visokim stremeč ipd.: viri Varr., nomen O. sloveče, mens, pectora ali sublimis cupidusque H. visoko mereč(a), sublimia cures H., nos quoque sublimes Magnus facit Lucan., qua claritate nihil in rebus humanis sublimius Plin., quid … tuis natalibus … inveniet quisquam sublimius? Iuv., sublimissimi iudices Cod. I.; o govoru: versūs H., carmen O., carmina Iuv., oratio, actio, genus dicendi, verbum Q., sublimia humilibus miscere Q., sonus (jezik) Sophoclis sublimior Q.; metaf. o govorniku in pesniku: naturā sublimis et acer H., sublimis et gravis et grandiloquus Q., plerumque sublimis et satis apertus Q. Adv.

    1. sublīmiter visoko, v višini, v višavah: sublimiter stare Ca. pokonci, volitare Col.

    2. adv. acc. sg. n sublīme
    a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: aër ali sonus sublime fertur Ci., legatos non pinnis sublime elatos Alpīs transgressos (sc. esse) L., segetem … sublime expulsam eruerent V., sublime volans nubi se inmiscuit atrae V., sublimius altum attollere caput O.
    b) visoko = v višini, v višavi (višavah), v (na) zraku: nihil interest, humine an sublime putescat Ci., faces caeli sublime volantīs Lucr.; metaf. vzvišeno, vzneseno, zanosno, zaneseno: alia sublimius … dicenda Q. Adv. soobl. sublīmen
    a) visoko = kvišku, v višavo (višave), v zrak: Naev. fr., erum meum … sublimen ferunt Pl., sublimen intro hunc rape Ter.
    b) visoko = v višini (višavi), v zraku: aspice hoc sublimen candens, quem vocant omnes Iovem Enn. ap. Ci. Adj. soobl. sublīmus 3: ex sublimo vertice ali sublima evolat Acc. ap. Non., per deum sublimas subices (beri dvozložno!) Enn. ap. Gell., sublima nebula S. fr., sublima (subst. n. pl.) caeli Lucr.
  • sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)

    1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.

    2. metaf.
    a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
    b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. Pren.
    a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
    b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3

    I.

    1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.

    2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.

    3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col.

    II. metaf.

    1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.

    2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.

    3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.

    4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.
  • tȁnko prisl.
    1. tanko: tanko namazati komad hljeba, kruha; tanko prevući, obložiti; tanko teče voda iz česme
    2. tanko, revno, slabo: tanko zaradivati
    3. tanko, visoko, z visokim glasom: tanko zapjevati, progovoriti
    4. tanko svirati ekspr. tenko piskati; otkako je prešao u varoš, tanko svira mu tanka prede, se mu hudo godi
  • tower2 [táuə] neprehodni glagol
    dvigati se v višino, stolpičiti se, visoko se vzpenjati (to, up do)
    visoko, navpično leteti (ptica); dvigniti se; štrleti v višino; priti nad

    to tower above dvigati se nad, dominirati
  • treble [trebl]

    1. pridevnik (trebly prislov)
    trikraten, trojen
    glasba sopranski, diskantski; visok, predirljiv, vreščav (glas)

    treble figures matematika trištevilčna števila
    treble clef glasba violinski ključ

    2. samostalnik
    trikratnost; trojnost
    glasba sopran, diskant
    figurativno visok ton

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol
    potrojiti (se); (redko) visoko, predirljivo peti; cviliti

    the value has trebled vrednost se je potrojila
  • up3 [ʌp] prislov

    1.
    gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

    up from the grounds figurativno od temeljev
    up till now doslej
    from my youth up od moje mladosti naprej
    up with the Democrates! živeli demokrati!
    hands up! roke kvišku!
    you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
    he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
    this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

    2.
    bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
    figurativno više, na višjo stopnjo

    up and up više in više, vedno više
    come up! pridi bliže!
    speak up! govori(te) glasneje!
    he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
    to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
    I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

    3.
    v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

    to grow up (od)rasti
    hurry up! pohiti!, brž!
    the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
    my blood was up kri mi je zavrela
    the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
    shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

    4.
    popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

    to burn up zgoreti
    to eat up all the cherries pojesti vse češnje
    to drink up izpiti, popiti
    to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
    to bind up skupaj povezati
    to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
    to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
    the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

    5.
    zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

    high up in the air visoko v zraku
    I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
    to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
    the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
    to stand up stati pokonci
    to sit up sedeti v postelji

    6.
    v mestu, na univerzi, v šoli

    up in London v Londonu
    up to town v London
    up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
    the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
    to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

    7. up to
    a) (vse) do; proti, prek

    up to now doslej
    I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
    he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
    to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
    I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
    b) na ravni, na nivoju, ustrezno

    up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
    up to par figurativno "na višini"
    not up to expectations neustrezno pričakovanjem
    not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
    up to sample po (ustrezno) vzorcu
    his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
    to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
    your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
    to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
    what are you up to? kaj nameravaš?
    it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
    to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
    to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
    to get up to s.o. držati korak s kom
    to be up to the mark figurativno biti na višini
    to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
    I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
    what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
    you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
    I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
    it is up to you to prove it vi morate to dokazati

    8.
    pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

    I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

    9.

    up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
    to come up with s.o. dohiteti koga
    to keep up with držati korak s
    up with you! vstani!, pridi gor!
    up against proti
    up into gori v, gor
    up on više (od, kot)
    up till vse do
  • aguaje moški spol napajališče; pomorstvo visoko valovanje; zaloga vode na ladji; vodni razor; ameriška španščina graja
  • alkoholreich bogat z alkoholom, visoko alkoholen