Franja

tartarico¹ agg. (m pl. -ci) kem. tartarski, vinski:
acido tartarico vinska kislina

vinaceus [vainéišəs] pridevnik
vinski, podoben vinu; grozdni; rdeč kot vino, rujen

vīnāceus (vīnāceius) 3 (vīnum) vinski; od tod subst.

1. vīnācea (vīnācia) -ae, f tropina, starejše mehuníca, meheníca: Varr., Col., Plin.

2. vīnāceus -eī, m
a) pečka, peška (vinske jagode): Ca., Varr., Ci., Col., Plin.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: vinacei uvae Varr. vinske tropine.

3. vīnāceum -eī, n
a) pečka, peška (vinske jagode): Col.
b) tropina, starejše mehuníca, meheníca: Col.
c) vīnācia uvarum vinski vrči: Vulg.

vinaire [vinɛr] adjectif vinski

vīnālis -e (vīnum) vinski: fortitudo vinalis (= vini) Mart. Od tod subst. Vīnālia -ium, n vinálije, vinski praznik, ki so ga obhajali a) 22. aprila ob pokušnji novega vina kot Vinalia urbana na čast Jupitru, in b) 19. avgusta ob trgatvi kot Vinalia rustica na čast Veneri: Varr., Ci., O., Plin., Fest.

Opomba: Heterocl. gen. tudi Vinaliorum: Masurius ap. Macr.

vinario agg. (m pl. -ri) vinski, za vino:
cella vinaria vinska klet (v starorimskih hišah)
recipienti vinari vinske posode

vīnārius 3 (vīnum) vinski, vinu namenjen: cella Pl., Vitr., Plin. vinska klet, lacus Ca., Col., palmites Ca., vasculum Pl., vas Ci., crimen Ci. zaradi vinske carine, minister Hier. točaj. Od tod subst.

1. vīnārius -iī, m
a) vinotržec, točaj, krčmar, gostilničar, starejše vinotok: Pl., Suet.
b) hud vinopivec, pijanec: Ulp. (Dig.).

2. vīnārium -iī, n (sc. vās) vinska posoda, vinski vrč: Pl., H., Petr.

vìnārskī -ā -ō vinarski, vinski: vinarski trgovac; -a radnja

vine [váin]

1. samostalnik
botanika vinska trta; (rastlina) plezavka, ovijavka; vitica
Biblija vinska trta (Kristus)

hop vine hmeljeva trta
under one's vine and fig-tree pod varstvom svoje strehe

2. pridevnik
trtni, vinski

vine culture vinogradništvo
vine leaf list vinske trte
vine picker viničar, -rka; vinogradnik
vine louse, vine fretter, vine pest zoologija trtna uš; filoksera
vine prop količek za trto
vine mildew trtna rja, snet
vine reaper trgač, obirač, -lka grozdja
vine trellis brajda, latnik (vinske trte)

vīneālis -e (vīnea) vinski, vinoroden, vinogradski: terra Col.

vīneārius 3 (vīnea) vinski, vinoroden, vinogradski: colles Col. ali horti Ulp. (Dig.). vinogradi.

vīneāticus 3 (vīnea) vinski, vinoroden, vinogradski: falcula Ca. vinjak, cultus, fructus Col.

vìnen -a -o, vȉnen -a -o
1. vinski, za vino: -a čaša; -o bure
2. ekspr. vinjen, v rožicah: ovaj je već dobro vinen

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

vinic [váinik, vínik] pridevnik
vinski; alkoholen

vinicolo agg. vinski; vinarski:
industria vinicola vinarska industrija

vinique [-nik] adjectif vinski

vinoso agg.

1. vinski, ki se nanaša na vino

2. šarast (konjska dlaka)

vinoso vinski

vīnōsus 3 (vīnum)

I.

1. vina poln, pijan: modice vinosi L.

2. vinu vdan, vinoljuben: Plin., Homerus H., vinosi Tëia Musa senis (= Anacreontis) O., vinosa convivia O. z izdatnim uživanjem vina, vinosior aetas O., vinosissima lena Pl. —

II. vinu podoben, vinski: sapor, odor Plin., suci pomorum vinosissimi Tert.