Franja

fourchette [-šɛt] féminin (jedilne) vilice; (populaire)

fourchette du père Adam prsti
fourchette à quatre dents štirizobe vilice
fourchette à dessert, à poisson, à gâteaux vilice za poobedek, ribe, kolače
fourchette de téléphone vilice pri telefonu
belle fourchette (figuré) dober, velik jedec
avoir un joli coup de fourchette, être une belle fourchette jesti z velikim tekom
jouer de la fourchette krepko seči po jedi
prendre en fourchette zagozditi avto med dve vozili

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

furculíţă -e f vilice

fuscinula -ae, f (demin. fuscina) vilice: Vulg.

gab³ [gæb] samostalnik
tehnično zareza; kavelj; vilice

gabalus -ī m (kelt. izpos.), pravzaprav vilice, od tod križ, vislice: VARR. AP. NON.

Gabel, die, (-, -n) vilice; beim Wagen: ojnice; (Astgabel) rogovila

Gabelschaltung, die, Technik vilice

Gabelumschalter, der, beim Telefon: vilice

inforcatura f

1. nabadanje; natikanje

2. anat. korak

3. agr. (impalcatura) rogovila

4. šah vilice

lancia¹ f (pl. -ce)

1. sulica, kopje:
mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
spezzare una lancia a favore di zavzemati se za

2. ekst. vojščak, suličar

3. rib. ostve, vilice

nabádāljka ž dial. vilice

pȁlac pȁoca m, mn. pȁoci pȁlācā
1. špica, napera v kolesu
2. mn. vilice, opora za veslo: da ne bi Turci na onoj noćnoj tišini čuli vesla gdje u paocima škripuću

pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

1. poganjek na trti, mladika: Col.

2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.

pìrūn -úna m (ben. piron, gr.) dial. vilice

Riemenauflage, die, bei Booten: vilice

scalmo m navt. vilice

škȁram škârma m (it. scalmo) dial. vilice, opore za vesla

tenedor moški spol posestnik, lastnik; (namizne) vilice

el tenedor legal zakoniti lastnik
tenedor de libros knjigovodja
cosa de tenedor (pop) dopoldanska malica

vȉlica ž
1. čeljust: donja, gornja vilica; vještačka, veštačka vilica proteza; iščašiti, izvaliti -u izpahniti čeljust
2. nav. mn. vilice: glazbena vilica