Franja

Zadetki iskanja

  • viola -ae, f (domnevno iz nekega sredozemskega neindoevropskega jezika; prim. tudi gr. ἴον = Ƒίον)

    1. vijolica: et nigrae violae sunt V. temne, temnobarvne, violae et flores Lamp.; kolekt. preg.: in viola aut in rosa Ci. na vijolicah ali rožah počivajoč.

    2. meton. vijoličasta (vijolična) barva: tinctus viola pallor amantium H. vijoličasta bledica, lana Tarentino violas imitata veneno H., ex eo candidum colorem sentiente violā lonchoton appelant Plin.

    3. bot. razne vrste rastl. šebój, levkója: Col., Cl., nigra Plin. temnordeči, alba, lutea, purpurea Plin., luteae violae V., pallentes violas carpens V.
  • violet [váiəlit]

    1. samostalnik
    botanika vijolica; vijoličasta barva
    zoologija vrsta metuljev vijoličaste barve

    dog violet divja vijolica
    sweet violet dišeča vijolica
    violet-wood avstralska akacija

    2. pridevnik
    vijoličast, violeten
  • violeta ženski spol vijolica

    (de) color violeta vijoličasto moder
    erudito a la violeta (fam) lepoznanec
  • violetta1

    1. pomanjš. od ➞ viola vijolica

    2. bot. (viola mammola, viola di Parma) mačeha (Viola tricolor)

    3. kozmet. mačehin parfum

    4. bot. divja vijolica (Viola hirta)

    5. bot.
    violetta africana navadna sanpavlija (Saintpaulia jonantha)
  • violette [vjɔlɛt] féminin, botanique vijolica
  • violina f

    1. pomanjš. od ➞ viola vijolica

    2. bot.
    violina selvatica divja vijolica (Viola hirta)
  • viōlo m nareč. vijolica (rastlina)
  • vioréa -éle f vijolica
  • фиалка f (bot.) vijolica
  • фіа́лка ж., vijólica -e ž.
  • bȍs i gològlav m dial. srhkolistna vijolica
  • dog-violet [dɔ́gvaiəlit] samostalnik
    botanika pasja vijolica
  • flammeus 3 (flamma)

    1. plameneč, ognjen: orbis Acc. fr., zonae Varr. fr., stellae Ci., vis Lucr. (o blisku), lumina V. blisk, apex O., habitus Col. lev (kot ozvezdje), Mart.; meton. (o barvi) ognjeno rdeč, žareč, bleščeč, svetel: corpora Lucr., vestigia Cat., solis nitor Cat., viola Plin., murex Val. Fl., vestimentum P. F.

    2. metaf. ognjevit, isker: versus Enn. ap. Non., lumina O. iskre oči, viri Sid. — Od tod subst. flammeum -ī, n

    1. ognjeno rdeče: aliquid flammei Sen. ph.

    2. bot. = phlox, ognjeno rdeča vijolica, nam neznana rastlina: Plin.

    3.
    a) (sc. vēlum) ognjeno rdeča ali živo rumena tančica (koprena) Rimljank, poseb. nevest, nevestina tančica M., Cl., nuptialia flammea Plin., lutea fl. Lucan., flammeum capere Cat., flammea sumere Iuv., puellae caput involvere flammeo Petr., velarunt flammea voltus Mart.; pesn.: flammea conterit Iuv. (ona) obrablja tančice za nevesto = pogosto se moži.
    b) rdeča zastava, nataknjena na hiši v znamenje, da je v njej svatba: Caecil. fr.
  • Hornveilchen, das, Pflanzenkunde rogata vijolica
  • Hundsveilchen, das, Pflanzenkunde pasja vijolica
  • leucoion (leucoium) -iī, n (gr. λευκόϊον) bela vijolica, šeboj, levkoja: Col.
  • maravilla ženski spol čudo, čudovita stvar; medena detelja; nočna vijolica; srček, ljubček

    la octava maravilla osmo čudo sveta
    a maravilla, a las maravillas čudovito
    es una maravilla to je nekaj čudovitega
  • pamporcino moški spol planinska vijolica
  • smȉšljenica ž bot. pasja vijolica
  • Usambaraveilchen, das, Pflanzenkunde afriška vijolica, sanpavlija