Franja

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

vȉhor m vihar, vihra, nevihta, vrtinec, vetrna troba: odavna su vihorovi smeli suho lišće sa lipe razneli; o lijepo li je stati uz vatru skupa kad ljuti vihor vani snijegom prši; na nekim mjestima na moru nalaze se okrugla kolebanja vode koja se zovu vihori ili vrtlozi

vȉjor m vihar, vihra, nevihta, vrtninec, vetrna troba

vortex množina vortexes, vortices [vɔ́:teks; -ksis, -tisi:z] samostalnik
vrtinec (tudi figurativno)
vihar, vihra, vetrna troba; ognjen vrtinec

vortex ring kolobarček (obroček) pri kajenju
vortex wheel turbina
vortex of the season figurativno vrtinec družabnih prireditev
we were drawn into the vortex of war vojni vrtinec nas je potegnil vase

whirlwind [wə́:lwind] samostalnik
vihar, vihra, zračni vrtinec, vetrna troba

to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

шторм -у ч., vihár -ja m., víhra -e ž.

battant [batɑ̃] masculin krilo vrat, vratnica; kembelj pri zvonu; kljuka pri vratih; marine del zastave, ki prosto vihra; familier vsota denarja za nepredvidene izdatke

ouvrir la porte à deux battants na stežaj odpreti vrata

Kriegswirren, pl, vojna vihra

Wirren, pl, nemiri; kaos, zmešnjava; des Krieges: vojna vihra

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

flotter [flɔte] verbe intransitif plavati (na vodi), valovati, plavati v zraku, vihrati; kolebati, nihati, biti neodločen; verbe transitif splaviti (les)

le bouchon flotte sur l'eau zamašek plava na vodi
le drapeau flotte zastava vihra
bois masculin flotté plavljen les
(populaire) il flotte dežuje
flotter entre la crainte et l'espérance nihati med strahom in upanjem

fūmus -ī, m (prim. gr. θύω kadim, žrtvujem, θύελλα vihra, θύος kadilo, ϑυμός duša, ϑυμιάω kadim, lat. bēstia, februus, fētor, fimus, fūlīgō, suf-fiō, sl. dim)

1. dim, čad, sopuh, para, sopara: Ter., Vitr., Ap. idr. pernas in fumo suspendito Ca., ibi hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., robora ceu fumum mittunt Lucr., stuppa vomens tardum fumum V., fumi volumina O. vrtinci dima, (cortex) amphorae fumum bibere institutae H., fumo inveteratum vinum Plin.; dim kot znamenje: significatione per castella fumo factā C., ut fumo atque ignibus significabatur C., fumo dare signum L., fumo significare (z ACI) L.; s subjektnim gen.: ganearum f. Ci., f. turis O.; v pl.: fumi incendiorum procul videbantur C., quae (terra) tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V. vzdigujoče se hlape, tura odorant aëra fumis O. z oblački dima, exiguis ardescunt sulfura fumis O.; metaf.: omne verterat in fumum et cinerem H. vse je bil spremenil v dim in pepel = vse je bil zapravil, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H. ne dim iz plamena, iz dima svetloba mu vre; preg.: semper … flamma fumo est proxuma: fumo comburi nil potest, flammā potest Pl. kjer je dim, tam je vselej tudi ogenj, vendere fumos (fumum) Mart., Ap., Lamp. dim prodajati = ustiti se, s prazno žlico, s praznimi obeti pitati, tako tudi: alicui vendere aliquid per fumum ali fumis in fumum vendere de aliquo Lamp. komu dajati o čem prazne obljube, ire de fumo ad flammam ali (tradi) de fumo in flammam Amm. iz dima v ogenj = „z dežja pod kap“; šalj. dvoumno: Vah! oculi dolent. Quor? Quia fumus molestus est Pl. dim in (pren.) neumno blebetanje.

2. meton.: fumi Massiliae Mart. v dimu (dimnici) hranjeno masilsko vino.

Harpȳ͡ıa (trizložno) -ae, f (Ἅρπυια pravzaprav = ugrabljajoča vihra) Harpíja

1. mitološka roparska pošast, na pol ženska, na pol ptica, podoba grabežljive lakote, večinoma v pl.: V., H., Hyg., Val. Fl., Sen. tr. idr.

2. Aktajonov pes: O.

3. metaf. apel. = grabežljiv človek, grabežljivec: Sid.

Laelaps -apis, m (gr. λαῖλαψ vihra) Lájlaps, ime psa: O., Hyg.

luēs -is, f (luō2; prim. gr. λύα sprostitev, raztopitev)

1. razširjajoča se nečista tekočina, poseb. skopnel sneg: Petr.

2. oskrumba, oskrunitev, nalezljiva (kužna) bolezen, kuga, pomor: Sen. tr., Stat., Iust. idr., corrupto caelo venit arboribus lues V., dira lues quondam Latias vitiaverat auras O., acerba l. Sil. Klas. le

3. metaf.
a) kuga kot psovka za kvarnega človeka = kvarljivec, kvarljivka: ut eos ludos haec lues impura polluerit Ci., saeva Thebarum l. Sen. tr. (o Sfingi), abolere propere pessimam ferro luem equidem parabam Sen. tr. (o Medeji), illa horrida l., dira illa l. Sil. (o Hanibalu), l. morum Plin.
b) sploh zlo, nesreča, nezgoda, poguba, pogibel, uničenje, propad, propast, usodni udarec: belli immensa l. T. vojna nevihta, vojna vihra, asperrima in Sardianos l. T. (o potresu), vix muris toleranda l. ali ut totis inimica lues cum turbine castris Sil. (o ognju). — Soobl. v nom. sg. luis: Prud.

maelstrom [méilstroum] samostalnik
vrtinec (tudi figurativno)

maelstrom of traffic prometna gneča
the maelstrom of war vojna vihra

mappa -ae, f (punska beseda, pravzaprav kos sukna, kos tkanine)

1. brisača, otiralka, otirača, prtič(ek), servieta (ki jo je moral gost prinesti s seboj; prim. mantēle): Varr., H., Petr.

2. signalizacijsko (signalno) platno, zastava, s katero so dirkačem v cirkusu dajali znamenje za start: Iuv., Sen. ph., mappam mittere Mart., Suet. obesiti (obešati) zastavo, da vihra.

ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.