Franja

fortúna ž, fortùnāl -ála m (it. fortuna, fortunale) dial. vihar, nevihta

furtúnă -i f vihar, nevihta, neurje

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

incandescence [ɛ̃kɑ̃desɑ̃s] féminin razbeljenost, žarenje; figuré žar, razvnetost, razburjenost, vihar (strasti)

lampe féminin à incandescence žarnica

intemperiae -ārum, f (intemperāre) nevihta, vihar, vihra, slabo vreme: calamitates intemperiasque prohibessis Ca.; metaf.: quae te intemperiae tenent? Pl. kaka vihra te je prešinila? = ali si blazen?, quae intemperiae nostram agunt familiam Pl., i. agitant senem Pl., intemperiarum (nemirov) negotiorumque pleni Gell.

kȍloplet m, kolòplet m
1. kolovrat
2. zapleten, zamotan klobčič: studenti, radnici, advokati, ulične bitange, koloplet jednog provincijskog svijeta
3. ekspr. vrtinec, vihar: ratni koloplet

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

notus¹ (Notus) ali notos (Notos) -ī, m (gr. νότος)

1. vlažni, deževni, viharni jug, južni veter = auster: Gell., Cl. idr., urguet ab alto arboribusque satisque Notus pecorique sinister V., Eurusque Notusque V. (= gr. Εὐρός τε Νότος τε Hom.), albus, udus H., madidis Notus evolat alis O., dare nubiferis lintea notis O., praecipiti carbasa tenta noto O., sub noton et borean Lucan., nubiferi venit unda Noti Val. Fl.

2. sinekdoha sploh veter, zrak, nevihta, vihar; v pl.: tendunt vela noti V., grues fugiunt notos V., in notos volantem fugere V., ratis acta notis Val. Fl.

orage [ɔraž] masculin vihar, nevihta, burja; figuré nesreča, neprijetnost

il y a de l'orage dans l'air to se bo slabo izteklo, nekaj slabega se pripravlja
un orage s'abat, éclate nevihta se razbesni

ouragan [uragɑ̃] masculin orkan, vihar, burja

déchaîner un ouragan de protestations sprožiti vihar protestov
arriver en ouragan privihrati kot burja, naglo priti

procēlla f knjižno

1. vihar, nevihta

2. pren. ujma

procella -ae, f (procellere na tla podreti; prim. clādēs)

1. (silen) vihar, vihra, piš, nevihta: Lucr. idr., imbres, nimbi, procellae, turbines Ci., procella nivem effuderat Cu., creber procellis Africus V., inaequales procellae H.

2. metaf.
a) buren naval, silovit naskok (napad): equestrem procellam excitemus L. napad konjenice, legiones equestri procellā fundere T.
b) vihar = viharno gibanje, vzdig, dvig, vstaja, upor, nemir(i): Ap., Val. Max., Arn., Amm. idr., civiles procellae N., procellae in fluctibus contionum Ci., vita remota a procellis invidiarum Ci., procellae populares L., plebs agitatur tribuniciis procellis L., prima periculi procella L. naval, procella eloquentiae Q. silovitost.

rave² [réiv]

1. samostalnik
besnenje, divjanje, razsajanje, bes; bučanje, hrumenje, tuljenje
figurativno vihar, nevihta, tuljenje vetra, burja
sleng zagledanost (v), zanesenost, zatelebanost; pretirana hvala, hvalisanje

2. pridevnik
zanesenjaški

3. neprehodni glagol
blesti, fantazirati, sanjariti; (o viharju, morju) besneti, divjati; razsajati, rohneti; biti nor (about na)
biti, postati zavzet nad; (ves) zamaknjen govoriti (about o)
prehodni glagol
v deliriju, v blaznosti izreči, iztresti (iz sebe)

raving mad čisto nor, pobesnel
to rave oneself hoarse nakričati se do hripavosti
to rave oneself out (o vetru) izdivjati, izbesneti se
to rave s.o. out of the house s kričanjem izgnati koga iz hiše

Seesturm, der, vihar (na morju)

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

storm¹ [stɔ:m] samostalnik
nevihta (tudi figurativno)
vihar, neurje, huda ura, močan veter; naliv, toča, snežni vihar
figurativno burja; hrup, hrušč, direndaj, vpitje, razbur jenje
vojska napad (na utrdbo), juriš

storm and stress literature Sturm und Drang, čas vrenja idej in nemirov
a storm of abuse ploha psovk, žalitev
a storm of applause vihar odobravanja
a storm of bullets toča krogel
a storm in a teacup vihar v kozarcu vode, figurativno mnogo vika, veliko razburjenje zaradi malenkosti, za nič
a time of storm and stress razburkana doba
to stir up a storm dvigniti vihar
to take by storm zavzeti z jurišem (tudi figurativno)
after storm comes a calm za dežjem pride sonce

stour [stúə] samostalnik
zastarelo boj; prepir, razburjenje, hrušč, vihar

Sturm, der, (-/e/s, Stürme) vihar (tudi figurativ); (Gewitter) nevihta; Sport napad; Heerwesen, Militär juriš, napad; auf Karten: naval; Wein: mlado vino; Sturm und Drang viharništvo; ein Sturm im Wasserglas vihar v kozarcu vode; Sturm laufen gegen napadati (kaj); Sturm läuten divje zvoniti; auf Sturm stehen napovedovati vihar; im Sturm erobern bliskovito hitro osvojiti; zum Sturm blasen dati znak za alarm

tempēsta f

1. nevihta, vihar:
tempesta di mare morski vihar
tempesta magnetica fiz. magnetni vihar

2. nareč. toča:
c'è odor di tempesta pren. obeta se (mi, nam) graja, kregani bomo

3. pren. vihar; silovitost; ekst. toča:
la tempesta dei sentimenti čustvena vzburkanost
una tempesta di proiettili toča krogel

4. pren. veliko razburjenje, silna vznemirjenost; ekst. zmešnjava:
una tempesta in un bicchiere d'acqua vihar v kozarcu vode, veliko hrupa za nič

5. kulin. jušni valjčki