Franja

vīsiō¹ -ōnis, f (vidēre)

1. videnje, vid, gledanje, pogled: Amm. idr., eamque esse dei visionem, ut similitudine cernatur Ci., repentina visio, visioni accurrere Ap., civitas cuncta vacuatur studio visionis Ap.

2. meton.
a) prikazen, privid, pojav, videnje, vizíja: Macr., Amm. idr., adventicia Ci., fluentium transitio visionum Ci. privrevajočih prikazni.
b) vidik, ozir, posamezni primer: prima visio, tribus visionibus, in omnibus visionibus, quae propositae sunt Icti.

3. metaf. predstava, predočba, domislek, misel, zamisel, umislek, pomisel, zamisel, ideja: cui est visio veri falsique communis Ci., falsa doloris visione moveri Ci., concipere visiones Q., materiae visionibus subministrantur Tert.

Vision, die, (-, -en) vizija; videnje

visión ženski spol videnje, gledanje; vizija; privid, prikazen, spaka

estar como viendo visiónes (fig) biti ves iz sebe od začudenja

visione f

1. videnje

2. gledanje, ogled:
prima visione film premiera, premiersko predvajanje (filma)
seconda visione drugo predvajanje
prendere visione di qcs. ogledati si kaj, pregledati kaj

3. ekst. pogled, nazor; slika, predstava:
avere una visione errata, esatta della realtà imeti napačno, točno predstavo o stvarnosti

4. ekst. pogled, prizor:
una visione commovente, orribile ganljiv, grozljiv prizor

5. relig. videnje; prikazovanje

6. ekst. vizija

7. ekst. privid; prikazen

vīsitātiō -ōnis, f (vīsitāre)

1. videnje, gledanje, pogled: (sc. luna) visitationem facit tenuem extremae rotunditatis Vitr. da videti razsvetljeni rob, omogoči pogled na razsvetljeni rob.

2. ogled, ogledovanje: virginis inspectio et visitatio Ambr., visitationes suae Aug.

3. occ. obisk, obiskovanje: Tert., languentium Hier.; pren. preizkušnja, nesreča, gorje, nezgoda, ki koga doleti, kazen: Vulg.

vīsus -ūs, m (vidēre)

I. act.

1. videnje, vid, gledanje, pogled: Lucr., Sil., Stat., Cael., Lact., Amm. idr., feminas omnes visu nocere Ci. ap. Plin., patriae visu privare aliquem Ci., visus oculorum Q., tanta celeritate, ut visum fallunt Plin., ut, quod visum arceret, auditum non adimeret T., visum perflere Ap. izjokati si oči, quod natura visibus nostris denegavit Ap.; pesn.: obire omnia visu V. vse pogledati, vse si ogledati, mergetur visūs effugietque tuos O. očem; pri adj. v sup. (na -u): orem, non modo visu foedam, sed etiam auditu Ci., cetera visu quam dictu foediora L., terribiles visu V. na pogled, videti.

2. vidna moč = vid: Ambr., Lact., caput, in quo visus et odoratus, auditus et gustus est Hier.

3. meton. vid = oči: visus inoccidui Stat. —

II. pass. kar se vidi, prikazen, privid, pojav: inopino teritta visu O., hoc visu laetus L., nocturni visus L., T., rite secundarent visus omenque levarent V.; occ. videz, podoba, postava: Plin. idr., aliquanto augustior humano visu L. nekoliko vzvišenejše postave, kot je človeška, portentum horribili visu V., immundo somnia visu nocturnam vestem maculant H.; o abstr.: multa esse probabilia, quae … quia visum quemdam haberent insignem et illustrem, … Ci.

vîzija ž (lat. visio) vizija, videnje

viziúne -i f

1. pogled

2. predstava

3. videnje, vizija

ба́чення -я с., vídenje -a s., vidík -a m., aspékt -a m.

Doppeltsehen, das, Medizin diplopija, dvojno videnje

Farbensehen, das, barvno videnje

megalopsia f med. makropsija, povečano videnje

Nachtsehen, das, Medizin nočno videnje

prōvīsus, le v abl. sg. -ū, m (prōvidēre)

1. videnje (gledanje, zrenje) v daljo, vid: (sc. pugnantem) oculi provisu non iuvant T.

2. metaf.
a) sprevid, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje: provisu periculi castra repetere T. ker je vnaprej videl (slutil) nevarnost.
b) vnaprejšnja skrb, previdnost; s subjektnim gen.: deum T.; z objektnim gen.: rei frumentariae, rerum civilium T. skrb za … ; abs.: provisu agere T.

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

Tagessehen, das, Medizin dnevno videnje

vision [vížən]

1. samostalnik
vid, gledanje, pogled, dalekovidnost (tudi politika)
vizija, (nadnaravno) duhovno videnje (npr. prihodnjih dogodkov), sposobnost predvidevanja; prikazen v hipnozi, verski ekstazi, halucinacije, slika fantazije
figurativno slepilo, privid, prikazen; sanjarija

beyond our vision prek našega vida, neviden
a vision of the future vizija prihodnosti
the vision of a poet pesnikova vizija
field of vision vidno polje
it is not within our range of vision ni v našem dogledu
haunted by visions zasledovan od prikazni
she was a vision of delight nudila je očarijiv pogled

2. prehodni glagol
vizionarno doživljati; videti v domišljiji

barvn|i (-a, -o) Farb- (diapozitiv das Farbdia, film der Farbfilm, filter der Farbfilter, lesorez der Farb(en)holzschnitt, odtenek der Farbton, posnetek die Farbaufnahme, televizor das Farbfernsehgerät, tisk der Farbdruck, trak das Farbband; fotografija die Farbfotografie, litografija die Farblithographie, skala die Farbskala, odstopanje die Farbabweichung, steklo das Farbglas, videnje das Farbensehen)

dnevn|i [é] (-a, -o)

1. po koledarskem dnevu: Tages- (izkupiček die Tageseinnahme, izpisek der Tagesauszug, menu die Tageskarte, načrt der Tagesplan, program das Tagesprogramm, promet der Tagesumsatz, ritem der Tagesrhythmus, števec der Tageskilometerzähler, tečaj der Tageskurs, blagajna die Tageskasse, cena der Tagespreis, doza die Tagesdosis, karta die Tageskarte, najemnina die Tagesmiete, proizvodnja die Tagesproduktion, časopisje die Tagespresse, delo die Tagesarbeit, poročilo der Tagesbericht, povelje der Tagesbefehl, povprečje das Tagesmittel)

2. (aktualen) Tages- (politika die Tagespolitik, dogajanje das Tagesgeschehen)

3. za dne: Tag- (portir der Tagportier, izmena die Tagschicht, služba der Tagdienst, živalstvo, zoologija slepota die Tagblindheit, geografija stran die Tagseite), Tages- (vlak der Tageszug, krema die Tagescreme, temperatura die Tagestemperatur, medicina videnje das Tagessehen)

4. živalstvo, zoologija žival: tagaktiv

5. (vsakodnevni) täglich (potrebna količina täglicher Bedarf)

6.
dnevna soba das Wohnzimmer, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
dnevni migrant na delo: der Pendler
dnevna migracija die Pendelwanderung
medicina dnevno močenje das Kleidernässen
religija dnevna maša/maša od dneva die Tagesmesse/Wochentagsmesse/Werktagsmesse

gledanj|e¹ [é] srednji spol (-a …)

1. das Sehen, das Schauen; das Ansehen
prostorsko gledanje räumliches Sehen
binokularno gledanje binokulares Sehen
pripomoček za gledanje die Sehhilfe
smer gledanja die Blickrichtung

2. (uzrtje) die Schauung; (videnje) die Sehweise