Franja

від прийм., òd predl., íz predl.

slab vid moški spol medicina die Sehschwäche ➞ → slabovidnost

aspéct -e n

1. videz, zunanja podoba

2. vidik, aspekt

3. lingv. (glagolski) vid

āspectus (adspectus) -ūs, m (āspicere, adspicere)

I. act.

1. pogled: primo aspectu Ci., V., uno aspectu intueri potestis eos Ci., pudore aspectum hominum lucemque vitare Ci., carere aspectu civium Ci., situs Syracusarum praeclarus ad aspectum Ci. prekrasno videti, terribilis aspectu Ci. strašen videti, in cotidiano populi aspectu positus Ci., gravari aspectum civium T.

2. pren.
a) pogled, oči: asp. trux Pac. fr., oculis et aspectu (ἕν διὰ δυοῖν) rem denuntiare Ci., natura lubricos oculos fecit et mobiles, ut... aspectum, quo vellent, facile converterent Ci., referunt aspectum in curiam Ci., aspectu acri uti Corn., me... a suis terret aspectibus Ap., et verbis et actibus et aspectu terrori omnibus... fuit Lact.
b) izgled, obzorje: orbes, qui... aspectum nostrum definiunt Ci., nam (urbs Syracusae) portus habet prope in aedificatione aspectuque urbis inclusos Ci., Rhenum... esse in aspectu T. se vidi; sub uno aspectu poni Q. Ci. z enega vidika biti opazovan (opazovati se).

3. met. vidna moč, vid: Corn., oculorum Enn. ap. Ci., omnia, quae sub aspectum cadunt Ci. ali omnes res, quae sub aspectum veniunt Ci. ves vidni svet, caelum ita aptum est, ut sub aspectum et tactum cadat Ci. da je vidno in čutno, amittere aspectum Ci. oslepeti.

II. pass. (z objektnim gen.)

1. prihajanje na vidno, prikaz česa: statuae Ci., me dicere parantem horum aspectus repressit Ci., eius aspectus nobis seditiones adferebat Ci., ipso aspectu alicui inicere admirationem sui N., beluarum, funditorum, regis asp. Cu., molliorum siderum adspectus Plin. vzhod.

2. met. videz, izgled, zunanjost, lice: ora vobis eorum ponite ante oculos, incessum, aspectum, voltum Ci., versatur mihi ante oculos aspectus Cethegi Ci., auctionis miserabilis aspectus Ci., taeterrimum aspectu Ci. kaj grdo videti, horridiores (ali horridiore) sunt in pugna aspectu C., aspectu venenato Corn., Sagana et Canidia horrendae aspectu H., apes horridae aspectu Plin., aspectu carbunculi nigrioris Plin. barve, Oceanus cruento aspectu T., aspectus et habitus oris non inurbanus Q.

Opomba: Star. gen. sg. āspectī (iz prvotne genitivove oblike aspectuis, po odpahnjenem s = aspectui' in od tod aspecti): Acc. ap. Non., Prisc.; dat. sg. āspectū (kontr. iz āspectuī): V.

àspekt m (lat. aspectus)
1. aspekt, vid: glagolski aspekt
2. videz, podoba, pogled: različiti -i društvenog života
3. aspekt, vidik: rasprava otvara nove -e na problem

aspékt nz (lat. aspectus)
1. aspekt, izgled, vidik, pogled
2. gledište
3. vid: glagolski aspekt

Augenlicht, das, vid

cernentia -ae, f (cernēns: cernere) vid(enje): M.

eye¹ [ai] samostalnik
oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
figurativno namera; blesk diamanta; središče
ameriško, sleng vohun

it's all my eye vse to je neumnost
the apple of one's eye nad vse drag
black eye modrica, ameriško poraz
by the eye na oko, po videzu
to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
to clap an eye at s.o. zagledati koga
to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
to cry one's eyes out izjokati si oči
pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
easy on the eye čeden, prijeten
to feast one's eyes z užitkom gtedati
to give an eye to pogledati, popaziti
if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
to have in one's eye opazovati
to have an eye to s.th. paziti na kaj
to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
in the eyes of vpričo
to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
mind your eye bodi previden
my eye! presneto!
in the eye of the law po zakonu
with the naked eyes prostim očesom
quick eye oster vid, dar opazovanja
vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
sleng in a pig's eye nikdar
right in the eye of naravnost proti
do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
to see with half an eye takoj opaziti
to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
a sight for sore eyes nepričakovano veselje
to turn a blind eye prizanašati
up to one's eyes prek ušes
it strikes the eye pade v oči
to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
with an eye to zaradi
in the eyes of the world po javnem mnenju
in the twinkling of an eye kot bi trenil

eyeshot [áišɔt] samostalnik
dogled, vid

within eyeshot viden, v dogledu
out of eyeshot neviden, zunaj dogleda

eyesight [áisait] samostalnik
vid

fórma ž (lat. forma) forma, oblik, lik, vid

Gesicht¹, das, (-/e/s, -er)

1. obraz, (Miene) izraz (na obrazu); das Blut steigt ins Gesicht kri udari v obraz; das Gesicht in den Händen verbergen: zakopati glavo v roke; was machst du für ein Gesicht? kako pa gledaš

2. (Sehvermögen) vid

3. bei der Brotschnitte: namazana stran

4. ugled (das Gesicht wahren čuvati ohranjati ugled, das Gesicht verlieren izgubiti ugled) ins Gesicht sehen einer Gefahr usw. soočiti/soočati se z; ins Gesicht sagen povedati v obraz; zu Gesicht bekommen dobiti pred oči, priti pred oči; ins Gesicht fallen biti v oči; ins Gesicht fassen zagledati; ins Gesicht hinein naravnost v obraz; zu Gesicht stehen pristajati; Gesichter ziehen/schneiden spakovati se; ein langes Gesicht machen dobiti/imeti kisel obraz/dolg nos; ein böses Gesicht ziehen jezno gledati; ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen gledati ko sedem dni dežja; das Gesicht verziehen narediti dolg obraz; wie aus dem Gesicht geschnitten podoben kot jajce jajcu

Gesichtssinn, der, vid

Guy [gi] masculin Vid, Gvido

il-lūminō (in-lūminō) -āre -āvī -ātum (in + lūmen)

1. razsvet(l)iti: Ap., Col., Cass., Stat., ab eo (sole) luna illuminata Ci.

2. occ.
a) blesk —, sijaj dajati: Gell., purpura illuminat omnem vestem Plin.; pogosto illuminatus aliquā re presvetljen —, bleščeč od česa: corona fulgentibus geminis illuminata, Corn.
b) dati komu (luč oči =) vid, dati komu videti: Cypr.

3. metaf.
a) na svetlo postaviti, v pravi luči pokazati, pojasniti, razjasniti: fidem alicuius Vell., quaedam īll. interponendo aliquid sui Q.
b) dati sijaj, proslaviti: Mel., nisi Thebas unum os Pindari illuminaret Vell.
c) kot ret. t. t. da(ja)ti sijaj in jasnost: īll. orationem sententiis Ci. Od tod adj. pt. pf. il-lūminātus (in-lūminātus) 3, adv. -ē razsvetljen, presvetel, jasen (metaf.) krasen: illa illuminatissima caritas Aug., illuminate dicere Ci.

íz predl., від прийм.

izglèd -éda m., вид -у ч., ви́гляд -у ч.

líce -a s., щока́ -и́ ж., лице́ -я́ с.; вид -у ч.

light⁴ [lait] samostalnik
svetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba
navtika svetilnik; iskrenje, sijaj (oči)
poetično vid, nebesno telo
figurativno luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha
množina spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti
množina, sleng oči

according to one's lights po svojih sposobnostih
he appears in the light of (a scoundrel ) videti je (lopov)
by the light of a candle pri svetlobi sveče
by the light of nature po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjo
between the lights v mraku
to bring to light odkriti, odkopati
to come to light priti na svetlo, biti odkrit
poetično light of one's eyes vid
figurativno the light of my eyes punčica mojega očesa
in the light of these facts vpričo teh dejstev
to give light to razložiti, razjasniti
to give s.o. a light prižgati komu cigareto
to hide one's light under a bushel biti preskromen, skrivati svoje sposobnosti
high lights najsvetlejši deli slike
the light of s.o.'s countenance naklonjenost koga (uživati)
to place s.th. in a good light postaviti kaj v lepo luč
to put a light to s.th. prižgati, zažgati kaj
I see the light posvetilo se mi je
to see the light roditi se; ameriško spremeniti svoje stališče; religija biti prosvetljen, sprevideti
to see the light of day biti objavljen, biti prvič uprizorjen
to stand in s.o.'s light jemati komu luč, biti komu na poti, figurativno motiti koga
to stand in one's own light škodovati samemu sebi
to strike a light prižgati (vžigalico, vžigalnik)
he is a shining light genij je
to throw (ali shed) light on s.th. razložiti, razjasniti kaj
get out of the light! ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!
tail-light rdeča lučka na avtomobilu
light and shade svetloba in senca, nasprotja
Ancient Lights opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi okna