krivovérec -rka heretic
-verski heretical
Zadetki iskanja
- križarski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o verski odpravi) ▸ kereszteskrižarski vitez ▸ keresztes lovag, keresztes vitézkrižarska trdnjava ▸ keresztes erődkrižarska vojska ▸ keresztes sereg, keresztes hadseregkrižarski grad ▸ keresztes várkrižarski red ▸ keresztes rendkrižarski pohod ▸ keresztes hadjáratSredišče parka je lepo ohranjeni križarski grad iz dvanajstega stoletja. ▸ A park közepén egy szépen fennmaradt 12. századi keresztes vár áll.
2. lahko izraža negativen odnos (goreč; zagrizen) ▸ kardcsörtető, elvakult, fanatikuskrižarska miselnost ▸ elvakult gondolkodás, fanatikus gondolkodáskrižarska gorečnost ▸ fanatikus vakbuzgóság, elvakult buzgalomV Seulu je Bushev križarski govor naletel na ostro odklonitev. ▸ Bush kardcsörtető beszédét Szöulban élesen elítélték.
Te pobude se s strani nekaterih predstavljajo s pravo križarsko gorečnostjo in sovraštvom. ▸ E kezdeményezéseket egyesek igazi fanatikus vakbuzgósággal és gyűlölettel telve terjesztik elő.
3. (o križarjenju) ▸ tengerjárókrižarska ladja ▸ tengerjáró hajókrižarski turizem ▸ tengerjáró turizmusTudi velike križarske ladje, ki plovejo po Karibskem morju, pogosto obiščejo otok. ▸ A Karib-tengeren közlekedő nagy tengerjáró hajók is gyakran megállnak a szigeteknél. - kúlt (-a) m knjiž. culto:
kult mrtvih il culto dei morti
verski kult culto religioso
kult cvetja na Japonskem il culto dei fiori in Giappone
polit. kult osebnosti culto della personalità
kult države statolatria - marijanska pobožnost stalna zveza
religija (verski obred) ▸ Mária-ájtatosság - mošeja samostalnik
(muslimanski verski objekt) ▸ mecsetdvorišče mošeje ▸ mecsetudvarzgraditi mošejo ▸ mecsetet felépítvhod v mošejo ▸ mecset bejárataminaret mošeje ▸ mecset minaretje - nadčloveški pridevnik
1. (o velikem naporu) ▸ emberfeletti, emberfölöttinadčloveški napor ▸ emberfeletti erőfeszítésV boju z zemeljskim plazom so bili potrebni nadčloveški napori. ▸ A földcsuszamlással szembeni harcban emberfeletti erőfeszítéseket kell tenni.nadčloveški podvig ▸ emberfeletti teljesítménynadčloveški trud ▸ emberfeletti igyekezetnadčloveške muke ▸ emberfeletti kínokPri svojem ustvarjanju je vztrajala z nadčloveško disciplino, bila je neomajna in predana, edinstvena kot slikarka. ▸ Alkotómunkájában emberfeletti fegyelmet tanúsított, megingathatatlan volt és odaadó, festőként pedig egyedi.
2. (nadnaraven; nezemeljski) ▸ emberfelettinadčloveško bitje ▸ emberfeletti lényGrešiti je človeško, angeli kot nadčloveška bitja pa torej naj ne bi bili sposobni grešiti. ▸ Vétkezni emberi dolog, és az angyaloknak mint emberfeletti lényeknek nem szabadna vétkezniük.nadčloveška sila ▸ emberfeletti erőZlahka se zavejo, da jih obdaja nevidna, nadčloveška sila, in zato razvijejo svoj lastni verski sistem, da se z njo povežejo. ▸ Könnyen tudatosul bennük, hogy egy láthatatlan, emberfeletti erő veszi őket körül, és ezért kialakítják saját hitrendszerüket, hogy kapcsolatba lépjenek vele.nadčloveška moč ▸ emberfeletti erőnadčloveška sposobnost ▸ emberfeletti képességOd zdravnikov nihče ne pričakuje čudežev, vsevednosti ali kakšnih drugih nadčloveških sposobnosti. ▸ Senki sem várja el az orvosoktól, hogy csodatévők, mindentudók legyenek, vagy más emberfeletti képességgel rendelkezzenek. - nauk moški spol (-a …) die Lehre; sistem: das Lehrgebäude; (doktrina) die Lehrmeinung; -lehre, die -kunde (cerkveni Kirchenlehre, krščanski Christenlehre, moralni Morallehre, o barvah Farbenlehre, o besedah Wortlehre, o dobrinah Güterlehre, o dolžnostih Pflichtenlehre, o družbi Gesellschaftslehre, o harmoniji Harmonielehre, o kategorijah Kategorienlehre, o kovinah Metallkunde, o kulturnih krogih Kulturkreislehre, o materialih Werkstoffkunde, o nagonih Trieblehre, o predestinaciji Prädestinationslehre, o prehrani Ernährungslehre, o rastlinah Pflanzenlehre, Pflanzenkunde, o temperamentih Temperamentenlehre, o toploti Wärmelehre, o trdnosti Festigkeitslehre, o virih Quellenkunde, o zdravilnih zeliščih Kräuterkunde, o živalih Tierkunde, o odrešenju Heilslehre, skrivni Geheimlehre, verski Glaubenslehre, Religionslehre, zmotni Irrlehre)
razvojni nauk Abstammungslehre, die Evolutionstheorie, Entwicklungslehre - nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tankrščanski nauk ▸ keresztény tanításokverski nauk ▸ vallási tanításcerkveni nauk ▸ egyházi tanokbudistični nauk ▸ buddhista tanokrazvojni nauk ▸ fejlődéstanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.evolucijski nauk ▸ kontrastivno zanimivo evolúciós elméletfilozofski nauk ▸ filozófiai tanmarksistični nauk ▸ marxista tanKristusov nauk ▸ Krisztus tanításaiBudov nauk ▸ Buddha tanaDarwinov nauk ▸ Darwin tanaAristotelov nauk ▸ Arisztotelész tanaKopernikov nauk ▸ Kopernikusz tananauk o toploti ▸ hőtannauk o svetlobi ▸ fénytanširiti nauk ▸ tant terjesztVsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.sprejeti nauk ▸ tant elfogadravnati se po nauku ▸ tan alapján jár eltemeljiti na nauku ▸ tanításon alapul, tanon alapulslediti nauku ▸ tant követ
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságmoralni nauk ▸ erkölcsi tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.življenjski nauk ▸ kontrastivno zanimivo életbölcsességkoristen nauk ▸ hasznos tanulságnauk za prihodnost ▸ tanulság a jövőredeliti nauke ▸ tanulságokat megosztnauk iz zgodbe ▸ történet tanulságapoln naukov ▸ kontrastivno zanimivo tanulságosnauk zgodbe ▸ történet tanulságanauk basni ▸ mese tanulságapotegniti nauk iz česa ▸ tanulságot levon valamibőlIz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet. - náuk (-a) m
1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa
2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori
3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia - nazor, nazor [ô] moški spol (-a …) die Anschauung, die Ansicht; (osebno prepričanje, miselnost) die Gesinnung
nazor, nazor o naravi Naturanschauung
verski nazor, nazor die Glaubenshaltung
svetovni nazor, nazor die Weltanschauung, das Weltbild
življenjski nazor, nazor die Lebensanschauung, Lebensauffassung, Lebenseinstellung
umetniški nazor, nazor die Kunstanschauung
biti vprašanje nazor, nazora eine Anschauungsfrage/Einstellungsfrage sein
imeti iste nazor, nazore [gleichgesinnt] gleich gesinnt sein - običaj moški spol (-a …)
1. (navada) der Brauch, der Usus, die Gepflogenheit; trgovski: die Usance, der Handelsbrauch
2. (šega) narodni: der Brauch, die Sitte
običaji množina das Brauchtum
(barbarski Barbarensitte, deželni Landessitte, pogrebni Bestattungssitte, žetveni Erntebrauch)
3.
dobri običaji množina Sitten množina
ker nasprotuje dobrim običajem wegen Sittenwidrigkeit
4.
verski običaji religiöse Gebräuche - obred [è] moški spol (-a …)
1. tradicionalni: der Ritus, -ritus (iniciacijski Initiationsritus, za plodnost Fruchtbarkeitsritus, zrelosti Mannbarkeitsritus), die Kulthandlung
2.
verski obred religiöser Ritus
-ritus (krščanskega uvajanja odraslih christlicher Initiationsritus), das Ritual, -ritual (pogrebni Bestattungsritual)
kongregacija svetih obredov die Ritenkongregation
opravljanje verskih obredov die Religionsausübung
3. (ceremonija) die Zeremonie (tudi figurativno) (čajni Teezeremonie) - obrèd (-éda) m
1. cerimonia, cerimoniale:
poročni obred cerimonia nuziale
2. rito (tudi ekst.):
rel. krstni obred il rito del battesimo
rel. obred pomenišenja monacazione
pogrebni, verski obred rito funebre, religioso
opravljati obred celebrare il rito - pobožnost samostalnik
1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatossággoreča pobožnost ▸ buzgó ájtatosságpristna pobožnost ▸ jámborságkrščanska pobožnost ▸ keresztény ájtatosságiskrena pobožnost ▸ őszinte ájtatossággloboka pobožnost ▸ mély ájtatosságverska pobožnost ▸ kontrastivno zanimivo hitbuzgalomznamenje pobožnosti ▸ ájtatosság jeleZaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.
2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítatšmarnične pobožnosti ▸ májusi ájtatosságpopoldanska pobožnost ▸ délutáni ájtatosság, délutáni áhítatvečerna pobožnost ▸ esti ájtatosság, esti áhítatljudske pobožnosti ▸ népi ájtatosságokopravljati pobožnosti ▸ ájtatosságot elvégezOdvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak. - práznik holiday; festival; gala day, feast day; (redko) fete; (v koledarju) red-letter day; cerkveno feast
práznik Dela (1. maj) Labour Day, May Day
državni práznik National Day
občinski práznik municipal festival
bančni práznik (ko so zaprte vse banke) bank holiday
premičen práznik movable feast
cerkveni práznik church festival
verski práznik religious feast
velik práznik high festival
življenje ni práznik (figurativno) life is not all beer and skittles - predpísan (-a -o) adj. prescritto, disposto, imposto, regolamentare; obbligato:
avt. predpisana razdalja distanza regolamentare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
predpisani red regime
predpisan verski obred rituale
jur. predpisano besedilo formula
ekst. predpisani red regime - predstávnik (-a) | -ica (-e) m, f rappresentante, esponente; delegato (-a):
značilen predstavnik avantgarde un tipico rappresentante dell'avanguardia
diplomatski, konzularni predstavnik rappresentante diplomatico, consolare
stalni predstavnik rappresentante permanente
sindikalni predstavnik (zaupnik) delegato di fabbrica, rappresentante sindacale (aziendale)
predstavnik oblasti autorità
proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili, e religiose - prepír querelle ženski spol , dispute ženski spol , démêlé moški spol , différend moški spol , brouille ženski spol ; altercation ženski spol , discussion ženski spol , litige moški spol ; conflit moški spol , controverse ženski spol , noise ženski spol ; prise ženski spol de bec, chamaillerie ženski spol ; figurativno scène ženski spol , algarade ženski spol , bataille ženski spol , mêlée ženski spol ; (nenaden) attrapade ženski spol
prepirček za prazen nič (familiarno) bisbille ženski spol
prepir brez vzroka querelle d'Allemand
prepir med brati discorde ženski spol entre frères, querelle fratricide
verski prepir querelle (ali controverse) religieuse (ali confessionnelle, dogmatique)
prepir za besede dispute de mots
prepir zaradi meje litige (ali différend) de frontière
o okusih in barvah je vsak prepir odveč (pregovor) des goûts et des couleurs on ne dispute point
sredi najhujšega prepira dans la chaleur de la dispute
zakonski prepir scène (ali dispute, querelle, discussion) de ménage
imeti prepir s kom avoir une scène avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
iskati prepir s kom chercher querelle (ali noise, chicane) à quelqu'un, chicaner quelqu'un
poravnati prepir régler un litige
začeti prepir (familiarno) chercher des crosses à quelqu'un, mettre flamberge au vent - razkòl (-ôla) m
1. rottura; scissione; rel. scisma:
politični razkol scissione politica
verski razkol scisma religioso
rel., hist. vzhodni razkol scisma orientale
2. scissione; lacerazione - réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata