Franja

Zadetki iskanja

  • nenadoma prislov
    (v trenutku; nepričakovano) ▸ hirtelen, egyszer csak
    nenadoma zaslišati ▸ hirtelen meghall
    Nenadoma je zaslišala korake. ▸ Hirtelen lépteket hallott.
    nenadoma začutiti ▸ hirtelen megérez
    nenadoma zagledati ▸ hirtelen megpillant
    nenadoma se pojaviti ▸ hirtelen megjelenik, egyszer csak megjelenik
    Medtem ko je plavala, se je nenadoma pojavil 3-metrski krokodil in jo povlekel na dno jezera. ▸ Úszás közben egyszer csak megjelent egy 3 méteres krokodil, és lehúzta a tó fenekére.
    nenadoma izginiti ▸ hirtelen eltűnik
    nenadoma zaviti ▸ hirtelen befordul
    Voznik je v predoru nenadoma zavil desno in trčil v zid. ▸ A sofőr hirtelen jobbra kanyarodott az alagútban, és egy falnak ütközött.
    nenadoma vzklikniti ▸ hirtelen felkiált
    Nenadoma je navdušeno vzkliknila. ▸ Hirtelen izgatottan felkiáltott.
    nenadoma zboleti ▸ hirtelen megbetegszik
    nenadoma počiti ▸ hirtelen szétreped
    Med delom je nenadoma počila pločevina in delavca močno udarila po glavi. ▸ Munka közben hirtelen szétrepedt a fémlemez és nagy erővelfejbe vágta a munkást.
    nenadoma umreti ▸ hirtelen meghal
    Popolnoma zdrav dojenček nenadoma umre v spanju, medicina pa še ni odkrila posebnih vzrokov za to. ▸ Egy teljesen egészséges csecsemő hirtelen meghal álmában, és az orvostudomány még nem fedezte fel a konkrét okokat.
    nenadoma se zgruditi ▸ hirtelen összeesik
    Vidite, nenadoma se rojevajo sami moški. ▸ Látod, hirtelen csupa férfi születik.
    Nenadoma pa so mu sporočili, da je projekt ustavljen zaradi pomanjkanja sredstev. ▸ Egyszer csak közölték vele, hogy a projektet pénzhiány miatt leállították.
    Nenadoma so v podzemni hiši ugasnile vse luči. ▸ Hirtelen kialudtak a fények a földalatti házban.
    Sopomenke: naenkrat
  • pendrek samostalnik
    1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibot
    policijski pendrek ▸ rendőri gumibot
    električni pendrek ▸ elektromos gumibot
    udarec s pendrekom ▸ gumibottal ütés
    policisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrök
    pretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegel
    udariti s pendrekom ▸ gumibottal megüt
    tepsti s pendrekom ▸ gumibottal ver
    oborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzett
    uporabiti pendrek ▸ gumibotot használ
    Najstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

    2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
    Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
    Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

    3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedkakarhatalom
    Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
    Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.
  • plúti (plôvem) imperf.

    1. navigare, andare per mare:
    pluti ob obali cabotare, costeggiare
    pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
    pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
    pluti z vetrom navigare sopravvento
    pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
    pluti s sošnimi jadri randeggiare
    pluti stran od nevihte poggiare
    pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
    pluti v privetrju sopravventare
    pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
    ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
    pren. kam plovemo? dove andiamo?

    2. pren. correre, volare

    3. pren. diffondersi
  • policija samostalnik
    1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrség
    prijaviti policiji ▸ rendőrséget értesít
    Ker ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.
    predati policiji ▸ rendőrségnek átad
    načelnik policije ▸ rendőrség elöljárója
    enota policije ▸ rendőrségi egység
    posredovanje policije ▸ rendőrség közbelépése
    Po posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.
    poklicati policijokontrastivno zanimivo rendőrt hív
    sodelovanje s policijo ▸ rendőrséggel való együttműködés
    v spremstvu policijekontrastivno zanimivo rendőri kísérettel
    generalni direktor policijekontrastivno zanimivo rendőrfőkapitány
    predstavnica policije ▸ rendőrség képviselője
    izročiti policiji ▸ rendőrségnek átad
    bežati pred policijo ▸ rendősség elől menekül
    sodelovati s policijo ▸ rendőrséggel együttműködik
    lokalna policija ▸ helyi rendőrség
    Tvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
    Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija

    2. (policijska postaja) ▸ rendőrség
    poklicati na policijo ▸ rendőrséget felhív
    oditi na policijo ▸ rendőrségre elmegy
    Naslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.
    iti na policijo ▸ rendőrség megy
    prijaviti na policiji ▸ rendőrségen feljelentést tesz
    V nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.
    odpeljati na policijo ▸ rendőrségre elszállít
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • pričati glagol
    1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodik
    pričati o pomembnosti ▸ fontosságról tanúskodik
    pričati o priljubljenosti ▸ népszerűségről tanúskodik
    pričati o moči ▸ erőről tanúskodik
    zgovorno pričati ▸ szemléletesen tanúskodik
    nazorno pričati ▸ hűen tanúskodik
    jasno pričati ▸ világosan árulkodik
    pričati v prid čemu ▸ tanúskodik amellett
    Tekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
    Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
    Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.

    2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást tesz
    priča priča ▸ tanú tanúskodik
    izvedenec priča ▸ szakértő tanúskodik
    pričati v procesu ▸ eljárásban tanúskodik
    pričati na sodišču ▸ bíróságon tanúvallomást tesz
    pričati na sojenju ▸ tárgyaláson tanúskodik
    pričati na procesu ▸ eljárásban tanúskodik
    pričati v prid komu ▸ valaki mellett tanúskodik
    pričati v korist koga ▸ valaki javára tanúskodik
    biti pripravljen pričati ▸ kész tanúvallomást tenni
    lažno pričati ▸ hamis tanúvallomást tesz
    Na predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
    Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
    Povezane iztočnice: krivo pričati
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • privézati (-véžem) | privezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
    privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
    navt. privezati jadra imbrogliare le vele

    2. pren. legare a:
    privezati otroke na grunt legare i figli al podere
    privezati na posteljo inchiodare al letto
    agr. privezati tele non dare il vitello al macello

    B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
    alp. privezati se legarsi in cordata
    privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza

    C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
    privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
    privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta
  • razpénjati (-am) | razpéti (-pnèm)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, distendere; aprire; spiegare:
    razpeti mreže distendere, stendere le reti
    razpeti jadra spiegare le vele
    razpeti šotor piantare la tenda
    razpeti dežnik aprire l'ombrello

    2. sbottonare, slacciare; sciogliere:
    razpeti lase sciogliere i capelli

    B) razpénjati se (-am se) | razpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl. inarcarsi (cielo); stendersi:
    po višinah se razpenja gozd per le alture si stende il bosco
  • razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. svolgere, disfare, sciogliere:
    razviti ovoj disfare la fasciatura
    razviti darilo scartare, scartocciare il regalo

    2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
    razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
    razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo

    3. fot. sviluppare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
    navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
    razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
    mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
    šah. razviti figure sviluppare le proprie figure

    B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

    1. svilupparsi; crescere:
    dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente

    2. svilupparsi, progredire; maturare:
    telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
    nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione

    4. nascerne; pejor. trascendere:
    razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
    zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato

    5. voj. disporsi, schierarsi:
    razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa
  • sajast pridevnik
    1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, korom
    sajast dim ▸ kormos füst
    sajasti delci ▸ koromrészecskék
    Za ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

    2. (umazan zaradi saj) ▸ kormos
    sajast dimnik ▸ kormos kémény
    sajast strop ▸ kormos plafon
    sajast obraz ▸ kormos arc
    Marsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

    3. (o barvi) ▸ korom
    sajasta črnina ▸ koromfekete
    sajasta barva ▸ koromszín
    V sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.
  • sêjemski du marché, de la foire

    sejemska hala marché couvert, halle ženski spol
    (vele)sejemska hala hall moški spol (ali palais moški spol) de la foire
    sejemski obiskovalec, -lka visiteur, -euse moški spol, ženski spol de la foire (commerciale)
    sejemski prostor place ženski spol du marché, marché moški spol, terrain moški spol de la foire
    sejemska pisarna office moški spol (ali bureau moški spol) de la foire
  • sêjemski del mercado, de la feria

    sejemska lopa puesto m
    sejemska hala mercado cubierto
    (vele)sejemska hala (paviljon) pabellón m de la feria
    sejemski obiskovalec feriante m
    sejemski prostor terreno m de la feria
    sejemska pisarna oficina f (ali secretaría f) de una feria de muestras
  • sitnariti glagol
    1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodik
    kar naprej sitnariti ▸ állandóan akadékoskodik
    Najbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
    Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
    Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

    2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedik
    sitnariti z vprašanji ▸ kérdésekkel nyaggat
    nenehno sitnariti s čim ▸ folyton nyaggat valamivel
    Ne vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
    Sopomenke: dlakocepiti
  • spéti (spnèm) perf. ➞ spenjati 1

    1. attaccare; agganciare; cucire; imbastire; annodare:
    speti liste papirja pinzare fogli di carta
    speti s sponko spillare
    speti vagone agganciare i vagoni
    speti ruto, lase annodare il fazzoletto, i capelli; legare, fermare i capelli

    2. chiudere; navt. ammainare, ripiegare:
    speti dežnik chiudere l'ombrello
    speti jadra ammainare le vele
    navt. speti del jader rientrare
  • starejši mladoletnik stalna zveza
    pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravokiskorú, kazensko pravofiatalkorú
    V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.
  • uplahníti | upláhniti (-em) perf.

    1. calare, diminuire, ridursi; afflosciarsi:
    bula je uplahnila il gonfiore si è ridotto
    ko je veter ponehal, so jadra uplahnila calato il vento, le vele si afflosciarono

    2. pren. calmarsi; scemare, venir meno:
    mladostna zanesenost z leti in izkušnjami uplahne con gli anni e l'esperienza l'entusiasmo giovanile viene meno

    3. pren. scoraggiarsi, perder coraggio
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vmesnik samostalnik
    1. (naprava) ▸ interfész
    brezžični vmesnik ▸ vezeték nélküli interfész
    vmesnik USB ▸ USB-interfész
    vmesnik bluetooth ▸ bluetoothinterfész
    vgrajen vmesnik ▸ beépített interfész
    vmesnik za priklop ▸ csatlakozó interfész
    vmesnik za prenos ▸ letöltő interfész
    vmesnik za kartico ▸ kártyainterfész
    dokupiti vmesnik ▸ interfészt hozzávásárol
    vgraditi vmesnik ▸ interfészt beépít
    Prenos slik iz fotoaparata v računalnik omogoča vmesnik USB. ▸ A képek átvitelét a fényképezőgépről a számítógépre USB-interfésszel tudjuk megoldani.
    Vmesnik je občutljiv za dotik, zaradi česar je nameščen v ravnini plošče. ▸ A kezelőfelület érintésérzékeny, ezért a panel síkjában helyezkedik el.

    2. (o računalniškem programu) ▸ interfész, felhasználói felület
    uporabniški vmesnik ▸ felhasználói interfész
    grafični vmesnik ▸ grafikus interfész
    programski vmesnik ▸ programinterfész
    programerski vmesnik ▸ programozó interfész
    komunikacijski vmesnik ▸ kommunikációs interfész
    spletni vmesnik ▸ online interfész
    omrežni vmesnik ▸ hálózati interfész
    video vmesnik ▸ videóinterfész
    nastavitev vmesnika ▸ interfész beállítása
    hitrost vmesnika ▸ interfész sebessége
    razviti vmesnik ▸ interfészt kifejleszt
    Ena izmed odlik programa je zelo pregleden uporabniški vmesnik, v katerem se bodo začetniki hitro znašli. ▸ A program egyik erőssége a nagyon áttekinthető felhasználói felület, amelyen a kezdők is gyorsan eligazodnak.

    3. (vmesni člen; posrednik) ▸ közvetítő, összekötő
    Všeč mi je bila ideja poslovanja brez vmesnikov. ▸ Tetszik a közvetítők nélküli üzletvitel ötlete.
    Preveč direktna je, jaz bi se pogovarjal bolj na daleč, s kakšnim vmesnikom, z njo bi klepetal o stvareh, ki so meni ljube. ▸ Túl közvetlen, én inkább távolról, összekötőkön keresztül beszélgetnék vele, olyan dolgokról csevegnék, amiket szeretek.
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto