Franja

knowledge [nɔ́lidž] samostalnik
znanje, poznavanje, vednost, spoznanje; izkustvo, veščina; poznanstvo; obvestilo, vest

carnal knowledge of s.o. spolno občevanje s kom
general knowledge splošna izobrazba
it is common knowledge splošno je znano, vsi vedo
to the best of my knowledge and belief po moji najboljši vednosti in vesti
not to my knowledge ne da bi vedel
to my certain knowledge za gotovo vem
to come to one's knowledge zvedeti, priti na ušesa
without my knowledge brez moje vednosti
it has grown out of all knowledge ne da se več prepoznati

marìfet m, marifètluk m (t. marifet, marifetlik)
1. znanje, vednost, mojstrstvo
2. zvijača, lest: da si ga samo vidjela kakve je marifetluke izvodio

noticia ženski spol znanje, vednost, zavest, spoznanje; sporočilo, obvestilo, vest, novica

noticia remota slab spomin (de na)
noticias pl (časopisne) objave
noticias del día dnevne novice
sección de noticias mala kronika (v časopisu)
estar sin (hallarse privado, falto de) noticias ne imeti vesti o
tener noticia de vedeti za (o)

notizia f

1. knjižno vednost, znanje:
per vostra notizia v vašo vednost
portare a notizia dati v vednost; seznaniti

2. znanje, poznavanje

3. novica, vest (tudi publ.):
notizia lampo zadnja novica
notizie sportive športne vesti
ultime notizie najnovejše vesti

4. obvestilo, poročilo (v strokovnih revijah)

praesāgitiō -ōnis, f (praesāgīre) slutnost, (pred)slutnja, ved(ež)nost, preroška moč, preroškost: Cass., inest igitur in animis praesagitio extrinsecus iniecta atque inclusa divinitus Ci., non enim paruisti mihi revocanti, cum uterer, qua soleo, praesagitione divina Ci., praesagitio dicta est quod [praesagire est acute sentire; unde et sagae anus d]ictae, [quae multa sciunt, et sagaces canes, qui ferarum cubilia] prae[sentiunt] Fest.

prūdentia -ae, f (prūdēns)

1. znanje, poznanje, poznavanje, vednost, veda, obvladovanje česa: sapientia est providere, ex quo sapientia est appellata prudentia Ci., sapiens existimari nemo potest in eā prudentiā Ci.; s subjektnim gen.: physicorum est ista prudentia Ci., cani rectoris Iuv.; z objektnim gen.: Col., iuris Icti., iuris publici Ci., magna prudentia cum iuris civilis tum rei militaris N., futurorum Ci. bistri vid (vpogled) v prihodnost (bodočnost), rerum fato prudentia maior V.

2. preudarnost, (raz)umnost, razum(evanje), uvide(va)nje, uvid, sprevid, dojetje, dojemanje, intelekt, pamet, bistroumnost, pamet(nost), modrost, razsodnost, sprevidnost (izprevidnost), razboritost (naspr. stultitia, temeritas): prudentia est rerum expetendarum fugiendarumque scientia Ci., temeritas est florentis aetatis, prudentia senescentis Ci., quid intersit inter furorem tuum et illorum prudentiam Ci., prudentiā uti N. pametno (preudarno) ravnati (delati), intellegendi prudentia Ci. umstvene (umske) moči.

saber moški spol vednost, znanje, modrost

deseo de saber želja po znanju
más vale saber que haber znanje je moč

saputa f knjižno znanje, vednost:
a mia, tua, sua saputa kolikor vem, veš, ve
per saputa kakor sem slišal, kakor se sliši

scienter [saiéntə]

1. prislov
pravno vedoma, v zavesti, zavestno

2. samostalnik
vednost, zavestnost, zavestno dejanje

to prove (a) scienter dokazati zavestno dejanje

scientia -ae, f (sciēns : scīre)

1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.

ştíre -i f

1. vest, novica
□ a da de ştire oglasiti se, oglašati se

2. vednost
□ fără ştire nevede

su [sü] masculin vednost

au su z vednostjo (de quelqu'un koga)
au vu et au de tous pred očmi vseh, vpričo vseh

Wissen, das, (-s, ohne Plural) vedenje; vednost; mit jemandes Wissen s čigavo vednostjo; ohne (mein) Wissen brez (moje) vednosti; meines Wissens kolikor vem; wider besseres Wissen tun storiti kljub zavesti, da nekaj ni v redu; nach bestem Wissen po najboljši vednosti

Wissensgut, das, vednost

Wissensstand, der, vednost

знання́ -я́ с., znánje -a s., védnost -i ž.

сведение n vest, obvestilo; znanje, vednost; pl.

cōnscientia -ae, f (cōnscīre)

I. sovednost, soznanje, hkratna vednost: ad quos conscientiae contagio pertinebit Ci., se conscientiae scelere devinxit Ci., obligantur communi inter se conscientia Ci., simul adsumptis in conscientiam Othone et Senecione T., simulatā conscientiā T. kakor da bi se bili sporazumeli, purgare publicam conscientiam Iust. državni sporazum; s subjektnim gen.: constrictam iam horum omnium conscientiā teneri coniurationem tuam non vides? Ci., unius liberti conscientiā uti T. edinega osvobojenca imeti za sovedca; z objektnim gen.: Q., propter conscientiam mei sceleris Ci., c. coniurationis, facti, facinoris T. —

II.

1. svest, zavest, zavedanje, zavednost, trdno prepričanje, popolna vednost, spomin, čut: ut nostram stabilem conscientiam contemnamus Ci. samozavest, in gravi fortuna conscientiā suā niti Ci., illud se tacere conscientiam suam non pati L. njegovo prepričanje, ex nulla conscientia de culpa S. ker si nisem v svesti nobene krivde, in veris quoque sufficit conscientia Q. samoobčutje, salvā conscientiā Sen. ph. brez škode za moje prepričanje, ne krateč mojega prepričanja; z objektnim gen.: Hirt., Vell., T. idr., erectus pulcherrimi facti conscientiā Ci., c. bene actae vitae, recentis maleficii, scelerum tuorum, mediocrium delictorum Ci., contracti culpā periculi L., virium nostrarum et suarum L., infirmitatis suae Q.; tudi v pl.: te conscientiae stimulant maleficiorum tuorum Ci.; redk. z odvisnim vprašanjem ali ACI: conscientiā, quid abesset virium L., inerat conscientia triumphum derisui fuisse T. bil si je v svesti, da je bilo zmagoslavje v zasmeh; po skladu glag. timendi: ex conscientia, ne, quod vetuerat, videretur emisse T. v bojazljivi zavesti, da bi se utegnilo zdeti.

2. vednost, da je kdo kaj prav ali napak storil, vest (dobra ali slaba): Front., Lact., maximi aestimare conscientiam mentis suae, quae optimorum consiliorum testis nobis erit Ci., c. praeclara Ci., recta Ci. ep., egregia L., bona, optima Cu., Sen. ph., Q., Plin. iun. idr., mala S., Q.; occ.
a) dobra vest: magna vis est conscientiae Ci., conscientiā fretus Cu.; preg.: conscientia mille testes Q.
b) slaba vest: Corn., Auct. b. Afr., Ph., nulla conscientia exanimatus Romam venit Ci., conscientiā morderi Ci., suae quemque conscientiae animi terrent Ci. pečejo slabe vesti, conscientiā ictus aperit litteras L. ker ga je vznemirjala slaba vest, conscientia mentem vexat S., ex conscientia diffidens rebus suis S., modestiam in conscientiam ducere S. za znamenje slabe vesti jemati, aliquae conscientiae notae Cu., stimulante conscientiā Cu., conscientiā flagellari Sen. ph., conscientiā impulsus Q.

magīa -ae, f (gr. μαγεῖα) magija, magovska vednost, čarovna dejanja, čarovnije: Vulg.

Mitwisserschaft, die, sovednost; zaupna vednost; Recht soudeleženost, prikrivanje