Franja

kód adv.

1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

molíti (-ím) imperf.

1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mórati devoir, falloir, être nécessaire; être forcé (ali contraint, obligé) de ali à faire quelque chose, être tenu de faire quelque chose

moratistran, oditi devoir partir (ali s'en aller), être obligé de partir (ali de s'en aller)
to moram narediti je dois le faire
to mora biti c'est obligé (ali forcé, nécessaire, inévitable)
če že mora biti si c'est nécessaire, s'il le faut
ona mora spati il faut qu'elle dorme, il lui faut dormir
ti bi to moral vedeti tu devrais le savoir

naprej¹

1. (na sprednjo stran) nach vorn(e), vorwärts, šport vorlings
z glavo naprej mit dem Kopf voran
pasti naprej nach vorn sinken, vornüberfallen
prekucniti se naprej vornüberkippen

2. pred drugimi: voraus, voran, vor- (hiteti vorauseilen, hoditi vorangehen, vorausgehen, teči vorauslaufen, moliti vorbeten, peljati vorausfahren, pomakniti vorziehen, poriniti vorschieben, poslati vorschicken, vorausschicken, pustiti vorlassen, vorgehen lassen)
|
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr wissen, was links und was rechts ist, mit seiner Weisheit am Ende sein

napréj en avant, en tête, devant

naprej! en avant!, allons!, allez!, partons!, partez!, en route!
od sedaj naprej dorénavant, à partir de ce moment, désormais
kar naprej sans arrêt, sans cesse, sans relâche, sans discontinuer, sans interruption, continuellement, perpétuellement
za naprej à l'avenir, par la suite
iti naprej marcher (ali aller) en avant; avancer, progresser
ne vedeti ne naprej ne nazaj ne plus savoir comment s'en tirer, ne plus savoir que faire, être à bout d'expédients

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

napréj adelante

naprej! ¡adelante!
od sedaj naprej desde ahora, (de hoy ali de ahora) en adelante
kar naprej incesantemente, siempre, continuamente, sin descanso, eternamente
pojdimo naprej! ¡vamos!
iti naprej marchar (ali ir) adelante
naprej se pomikati avanzar
za naprej in futuro
ne vedeti ne naprej ne nazaj no saber qué hacer, no saber qué partido tomar

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

nékaj algo; alguna cosa; una cosa; un poco

nekaj vedeti (jesti) saber (comer) algo
nekaj ti bom rekel voy a decirte una cosa
nekaj drugega otra cosa
to je nekaj drugega eso es otra cosa, fam eso es harina de otro costal
nekaj denarja algo (ali un poco) de dinero
nekaj nerazumljivega (smešnega) algo incomprensible (ridículo)
nekaj čez 50 peset algo más de 50 pesetas, 50 pesetas y pico
nekaj časa algún (ali durante cierto) tiempo
pred nekaj dnevi hace algunos (ali pocos) días
to pa je nekaj! ¡así se habla!; es aceptable
iz njega bo nekaj es un hombre que promete (ali que llegará a ser algo)
to bi bilo nekaj zate esto te vendria muy bien (ali sería buena cosa para ti)
napisati nekaj vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

početi [é] (počnem) machen (kaj počne Peter? was macht Peter?), tun (česa takega on ne počne so etwas tut er nicht); treiben; kaj slabega: es arg treiben; beginnen/anfangen (ne vedeti, kaj bi počel s čim nichts beginnen/anfangen können mit)
s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür
početi neumnosti Unfug treiben

počéti faire, foutre ; (začeti) commencer, entreprendre; s'occuper de quelque chose, agir

tukaj nimam kaj početi je n'ai rien à faire ici
ne vedeti, kaj početi s čim n'avoir que faire de quelque chose
kaj naj počnem? que (dois-je) faire?, que voulez-vous que je fasse?
ne ve, kaj bi počel od veselja il est transporté de joie

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

samo po videzu ga poznam I know him only by sight
poznáti po imenu to know by name
že več let ga poznam I have known him for years
poznamo jih že pet let we have known them for five years
ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
ne poznam strahu I am devoid of fear
on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
ne poznajo se mu leta he does not look his age
žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me

predob|er [ó] (-ra, -ro) zu gut (še predobro vedeti nur zu gut wissen); ga je škoda: zu schade

prej

1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej

4. (najprej) zuerst, erst

5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher

6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor

8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je