Franja

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lupula -ae, f (demin. lupa) volkuljica, volčica; metaf. čarodejka, čarovnica, vešča: Ap.

mariposa ženski spol metulj, (dnevna) vešča; v olju plavajoča lučka; peseta, denar

mariposa blanca belin (metulj)
mariposa de calavera, mariposa cabeza de muerte mrtvaška glava (metulj)
mariposa nocturna (ali de noche) nočni metulj, vešča

moth [mɔɵ] samostalnik
zoologija molj; vešča

clothes moth molj

Motte, die, (-, -n) Tierkunde molj; (Nachtschmetterling) vešča

Nachtfalter, der, Tierkunde nočni metulj, vešča

noctuelle [nɔktɥɛl] féminin nočni metulj, vešča

phalène [falɛn] féminin nočni metulj, vešča

piralide f zool. vešča (Pyralis):
piralide degli alveari velika voščena vešča (Galleria mellonella)

scalewing [skéilwiŋ] samostalnik
zoologija metulj, vešča

strega

A) f

1. čarovnica, vešča:
caccia alle streghe pren. lov na čarovnice

2. pren. zlobnica, hudobnica, hudičevka

3. ekst. (stara) grdoba, vešča

B) agg. invar. bot.
erba strega (licopodio) lisičnik, marijini povojčki, kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum)

štrȉga ž (it. striga) pog. čarovnica, vešča

tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad

1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.

2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.

3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.

4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.

5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.

6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.

7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.

versiēra f

1. knjižno vražica

2. pren. vešča, hudobnica, coprnica

vjȅštica ž (ijek.), vȅštica ž (ek.)
1. čarovnica, vešča
2. zool. vešča, veščec: borova, topolova vještica

Zünsler, der, (-s, -) Tierkunde vešča

бесовка f čarovnica, vešča

ві́дьма -и ж., čarôvnica -e ž., véšča -e ž.

Bienenmotte, die, Tierkunde (velika) voščena vešča

forester [fɔ́ristə] samostalnik
gozdar, gozdni delavec, gozdni prebivalec
zoologija gozdna vešča