Franja

ūlna -ae, f (iz *olenā [indoev. kor. *el- upogibati]; sor. z gr. ὠλένη = got. aleina = stvnem. elina = nem. Elle = skr. aratniḥ laket, ang. ell vatel; prim. še razširjene obl., npr. lat. lacertus, lit. elkúnė, alkúnė = sl. laket)

1. komolec: Plin.

2. sinekdoha (cela) roka: dormire in ulna Cat., ulnis aliquem (at)tollere, amplecti O.

3. meton.
a) laket (kot mera), vatel: mensura roboris ulnas quinque ter inplebat O., cum bis trium ulnarum toga H., tres patet caeli spatium ulnas V.
b) seženj, starejše oberočka, klaftra: Plin.

vara ženski spol šiba, palica, prekla, drog; pikadorjeva sulica, pikador; uradna palica; nosilec palice; figurativno kazen, strahovanje; vatel, laket (mera); oje, sora

vara argentina argentinski vatel (0,87 m)
vara de Burgos, vara de Castilla španski vatel (0,84 m)
vara cubana kubanski v. (0,85 m)
vara divinatoria čarodejna šibica, bajalica
medirlo todo con la misma vara vse na isto kopito nabijati
recibir varas (bikob) drveti proti sulici (bik), fig podleči, premagan biti

аршин m (dolžinska mera) aršin = 0.711 m, ruski seženj, laket, vatel;
мерить кого на свой аршин soditi koga po sebi

ellenlang dolg en vatel; figurativ neskončno dolg, kilometrski

аршинный aršinski, ki se prodaja na vatle, en vatel dolg

dolg² [ou̯] (-a, -o)

1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

πηχυαῖος 3 vatel dolg.

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.

πυγούσιος 3 ep. komolec (laket, vatel) dolg ali širok.

πυγών, όνος, ἡ komolec, laket, vatel (= 20 δάκτυλοι ali ca 4 dm).