Franja

braln|i (-a, -o) Lese- (klub der Lesezirkel, der Lesering, kotiček die Lesecke, pult der Lesepult, večer der Leseabend, hitrost die Lesegeschwindigkeit, leča die Leselupe, očala die Lesebrille, vaja die Leseprobe, glava der Lesekopf, znamenje das Lesezeichen, navade Lesegewohnheiten množina)

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

dihaln|i (-a, -o) Atem- (aparat das Atemschutzgerät, plin das Atemgas, strup das Atemgift, funkcija die Atemfunktion, naprava das Atemgerät, vaja Atemübung, vaje Atemgymnastik, mišice Atemmuskeln)
dihalni organi anatomija, biologija Atmungsorgane
medicina dihalni balon (ambu) das Ambugerät

drog² [ó] moški spol (-a) šport das Reck; das Spannreck
na drogu am Reck
nosilec droga die Recksäule
dviganje na drogu der Klimmzug
vaja na drogu die Reckübung

drž|a ženski spol (-e …)

1. die Haltung, -haltung (tudi figurativno) (dresurna Dressurhaltung, duhovna Geisteshaltung, glave Kopfhaltung, miselna Denkhaltung, porodna Gebärhaltung, pri sedenju Sitzhaltung, prstov Fingerhaltung, prisilna Zwangshaltung, telesna Körperhaltung, slaba telesna Fehlhaltung)
napačna (telesna) drža der Haltungsfehler
okvare zaradi telesne drže Haltungsschäden množina
vaja za telesno držo die Haltungsübung

2. (položaj) die Stellung, -stellung (noge Fußstellung, čepeča Kauerstellung, podreditvena Demutstellung, svarilna Drohstellung)

3. (poza) die Pose; (začetna/zavestno izbrana drža) die Positur

gasilsk|i (-a, -o) Feuer-, Feuerwehr- (brizgalna die Feuerspritze, centrala die Feuerwehrzentrale, čelada der Feuerschutzhelm, lestev die Feuerwehrleiter, postaja die Feuerwache, sekirica das Feuerwehrbeil, sirena die Feuersirene, vaja die Feuerwehrübung, veselica der Feuerwehrball); Lösch- (avtomobil das Löschfahrzeug, cisterna das Tanklöschfahrzeug)
tovarniška gasilska enota die Werkfeuerwehr
gasilska četa die Feuerwehrbrigade
poveljnik gasilske čete der Brandmeister, der Branddirektor
gasilsko društvo (freiwillige) Feuerwehr

generálen général; valable pour tout le monde, universellement valable

generalna vaja (gledališče) répétition ženski spol générale
generalni plasman classement moški spol général
Generalna skupščina Assemblée ženski spol générale

gimnástičen gymnastic; (korak) double-quick

gimnástično orodje gymnastic apparatus
gimnástična vaja gymnastic exercise

gláven principal, capital, essentiel

glavni dobitek gros lot
glavna jed plat moški spol principal (ali de résistance)
glavno mesto capitale ženski spol
(gledališče) glavna oseba personnage moški spol principal
glavna postaja gare ženski spol centrale
(vojaško) glavni stan quartier moški spol général (Q. G.)
glavni števnik nombre moški spol cardinal
glavni urednik rédacteur moški spol en chef
glavna vaja répétition ženski spol générale
glavni vhod entrée ženski spol principale

govorn|i [ô] (-a, -o) gesprochen; Sprech-, Sprach- (organ das Sprechorgan, cev das Sprachrohr, motnja die Sprachstörung, napaka der Sprachfehler, Sprechfehler, naprava die Sprechanlage, situacija die Sprechsituation, spretnost die Sprachfertigkeit, tehnika die Sprechtechnik, vaja die Sprechübung, vzgoja die Sprecherziehung, dejanje der Sprechakt, anatomija središče/center das Sprachzentrum)
govorno moten sprachgestört
govorno motena oseba der / die Sprachbehinderte
govorno spreten zungenfertig

govórniški (-a -o) adj. oratorio, retorico:
govorniški oder tribuna; hist. rostro; (na srednjeveških univerzah) bigoncia
govorniška nadarjenost talento oratorio, facondia
knjiž. govorniška vaja proginnasma

imitacijski pridevnik
(posnemovalen) ▸ imitációs [utánzó] ▸ imitáló [utánzó]

kíj maza f (tudi telovadni) ; (orožje) clava f , porra f , cachiporra f

udarec s kijem mazazo m, porrazo m
vaja s kiji ejercicio m con mazas

kolebnica samostalnik
(športni pripomoček) ▸ ugrókötél, ugrálókötél

kostum moški spol (-a …) das Kostüm
Evin kostum Evaskostüm
Adamov kostum Adamskostüm
vaja v kostumih die Kostümprobe
izposojevalnica kostumov der Kostümverleih

lepopisn|i (-a, -o) Schönschrift-
lepopisna vaja die Schreibübung

medicinka samostalnik
1. šport (žoga) ▸ medicinlabdaSopomenke: medicinska žoga, žoga medicinka

2. (o zdravstveni izobrazbi) ▸ medika

metálen de lancement, de lancer, de jet

metalni kij, bumerang boomerang moški spol
metalni stroj catapulte ženski spol
metalna vaja exercice moški spol de lancement; (kovinski) de métal, métallique
metalna konstrukcija construction métallique
metalna industrija industrie ženski spol de transformation des métaux, métallurgie ženski spol, sidérurgie ženski spol

mojst|er [ó] moški spol (-ra …) der Meister (tudi figurativno), Handwerksmeister, ki ima vajence: Lehrmeister; prostozidarske lože: der Logenmeister
mojster jezika der Sprachkünstler
mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger
mojster skaza der Pfuscher, Patzer, Stümper
mojster za vse der Tausendkünstler
domači mojster der Heimwerker
kuharski mojster Küchenmeister, der Kochkünstler, der Meisterkoch
orgelski mojster der Orgelbauer
-meister (baletni Ballettmeister, cehovski Innungsmeister, Zunftmeister, frizerski [Friseurmeister] Frisörmeister, koncertni Konzertmeister, kopališčni Bademeister, kovaški Schmiedemeister, krojaški Schneidermeister, krznarski Kürschnermeister, mizarski Tischlermeister, odrski Bühnenmeister, pekovski Bäckermeister, pleskarski Malermeister, sedlarski Sattlermeister, slaščičarski Konditormeister, rudarstvo strelni Schießmeister, strojarski Gerbermeister, tkalski Webmeister, tonski Tonmeister, urarski Uhrmachermeister, vrtnarski Gartenmeister, Gartenbaumeister, Gärtnermeister, zidarski Maurermeister)
šport šahovski mojster der Schachmeister, ženska: die Schachmeisterin
mojstri pevci zgodovina der Meistergesang, Meistersang
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

mójster master; skilled worker, (v industriji) foreman, pl -men; ZDA boss; šport champion

mójster česa, tenisa an ace at something, at tennis
najti svojega mójstra to meet one's match
vaja naredi mójstra practice makes perfect