Franja

Zadetki iskanja

  • mantear na odeji v zrak metati, gugati, odbijati
  • sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

    1.
    a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
    b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
    c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
    d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
    e) blazina: CI. EP., VEG.

    2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.
  • sky2 [skái] prehodni glagol
    suniti (žogo), da zleti visoko v zrak; obesiti (sliko) visoko na steno
  • soar [sɔ:]

    1. samostalnik
    polet v višino, plavanje (visenje, lebdenje) v zraku
    figurativno visok polet misli

    2. neprehodni glagol
    vzleteti, poleteti proti nebu, pod oblake, dvigniti se v zrak; viseti (plavati, lebdeti) v zraku
    figurativno biti vzvišen, lebdeti v višjih sferah (o mislih); poskočiti, dvigniti se (o cenah)
    aeronavtika leteti z ugašenim motorjem, jadrati v jadralnem letalu

    soaring eagle visoko leteč orel
  • toss2 [tɔs] prehodni glagol
    premetavati (ladjo na morju itd.); metati sem in tja; vreči s sebe; vreči, metati, zagnati; visoko dvigniti, nazaj vreči (glavo); vreči (kaj) (to komu)
    prevračati, premetavati (seno); metati (kovanec) v zrak (za žrebanje); vznemiriti, razburiti

    to toss a Coin zagnati, metati novec v zrak
    to toss oars dvigniti vesla v pozdrav
    to toss the pancake vreči palačinko v zrak pri pečenju
    I'll toss you for it vrgel bom novec (žrebal bom) (za to)
    neprehodni glagol
    metati se sem in tja, premetavati se; biti premetavan sem in tja; biti razburkan, vzburkati se, valiti se (o valovih); frfotati (lasje, zastava)

    to toss out of the room planiti iz sobe
  • toss up prehodni glagol
    vreči, zagnati v zrak
    neprehodni glagol
    metati, vreči novec v zrak, žrebati; hitro pripraviti, skupaj zmetati (kosilo itd.)
  • toss-up [tɔ́sʌ́p] samostalnik
    metanje novca v zrak
    figurativno negotova stvar, slučaju prepuščena stvar

    it was a toss-up bilo je odvisno od slučaja, ni bilo sigurno
    it is a toss-up whether she comes or not je še vprašanje, če bo prišla ali ne
  • upcast1 [ʌ́pka:st]

    1. samostalnik
    metanje v zrak (kvišku)
    mineralogija upcast shaft
    preduh
    geologija razpoka

    2. pridevnik
    kvišku (v zrak) vržen; kvišku dvignjen (pogled), odprt (oči)
  • volar [-ue-] v zrak pognati, razstreliti; figurativno razdražiti, razsrditi, ogorčiti; letati, leteti

    volar al cielo v nebo zleteti; fig umreti
    echar (ali sacar) a volar razširjati, med ljudi prinašati
    a vuela pluma naglo, bežno
    vuelvo volando v trenutku bom nazaj
    partir volando odleteti
    pasar volando preleteti, mimo leteti
    salir volando izleteti; hitro ven steči
    volarse odleteti
    volarse los sesos pognati si kroglo v glavo
  • Warnschuß, Warnschuss, der, opozorilni strel, strel v zrak
  • взрывать, взорвать razstreljevati, razstreliti, pognati v zrak, raznesti;
    меня взорвало izbruhnil sem;
  • подкидывать, подкинуть metati, vreči kvišku; dvigati, dvigniti v zrak; dolagati, doložiti; (gov.) zapeljati; podtakniti;
    п. подмётки под сапоги podplatiti škornje
  • подрывать, подорвать1 razstreljevati, razstreliti, v zrak pognati; uničevati, uničiti;
    подорвать доверие omajati zaupanje
  • подрывной za spuščanje v zrak, za miniranje;
    подрывная pабота rovarjenje
  • реять dreti (voda); vznašati se v zrak, pluti po zraku; plapolati (zastava)
  • air1 [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

    air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
    grand air svež zrak
    air comprimé stisnjen zrak
    air grisouteux treskavi plin
    en l'air v zraku, figuré neutemeljen
    en plein air na prostem
    armée féminin de l'air vojno letalstvo
    conditionnement masculin d'air klimatizacija
    contes masculin pluriel en l'air bajke
    couche féminin d'air zračna plast
    coup masculin d'air prepih
    hôtesse féminin de l'air stevardesa
    projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
    pompe féminin à air zračna sesalka
    paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
    traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
    une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
    trou masculin d'air zračna luknja, žep
    changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
    donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
    être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
    tout est en l'air vse je narobe
    être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
    il fait de l'air (veter) piha
    flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
    laisser échapper l'air izpustiti zrak
    mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
    mettre en l'air spraviti v nered
    parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
    prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
    regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
    tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
    vivre de l'air du temps od zraka živeti
    il y a de l'air vetrovno je
    il n'y a pas d'air niti sapice ni
    il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
    il y a des courants d'air vleče, prepih je
    ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se
  • andabata -ae, m (menda kelt.) tavalec, rim. gladiator, ki je imel čelado brez odprtin za oči in je zato v smeh gledalcem večinoma udarjal le po zraku: Ci. ep.; od tod: clausis, ut dicitur, oculis andabatarum more pugnare Hier. (o praznih zamahih, udarcih v zrak). Andabatae naslov neke Varonove satire: Non.
  • apex -icis, m

    1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

    2. met.
    a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
    b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
    c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
    č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.
  • blísniti (-em)

    A) perf.

    1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
    luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

    2. ekspr. (šiniti) guizzare:
    puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

    B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
    blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò
  • chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

    chandelle de glace ledena sveča
    chandelle romaine raketa
    à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
    la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
    se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
    brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
    devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
    monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
    une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
    tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
    travailler à la chandelle delati pri sveči
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
    en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
    (populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska