Franja

mantear na odeji v zrak metati, gugati, odbijati

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

sky² [skái] prehodni glagol
suniti (žogo), da zleti visoko v zrak; obesiti (sliko) visoko na steno

soar [sɔ:]

1. samostalnik
polet v višino, plavanje (visenje, lebdenje) v zraku
figurativno visok polet misli

2. neprehodni glagol
vzleteti, poleteti proti nebu, pod oblake, dvigniti se v zrak; viseti (plavati, lebdeti) v zraku
figurativno biti vzvišen, lebdeti v višjih sferah (o mislih); poskočiti, dvigniti se (o cenah)
aeronavtika leteti z ugašenim motorjem, jadrati v jadralnem letalu

soaring eagle visoko leteč orel

toss² [tɔs] prehodni glagol
premetavati (ladjo na morju itd.); metati sem in tja; vreči s sebe; vreči, metati, zagnati; visoko dvigniti, nazaj vreči (glavo); vreči (kaj) (to komu)
prevračati, premetavati (seno); metati (kovanec) v zrak (za žrebanje); vznemiriti, razburiti

to toss a Coin zagnati, metati novec v zrak
to toss oars dvigniti vesla v pozdrav
to toss the pancake vreči palačinko v zrak pri pečenju
I'll toss you for it vrgel bom novec (žrebal bom) (za to)
neprehodni glagol
metati se sem in tja, premetavati se; biti premetavan sem in tja; biti razburkan, vzburkati se, valiti se (o valovih); frfotati (lasje, zastava)

to toss out of the room planiti iz sobe

toss up prehodni glagol
vreči, zagnati v zrak
neprehodni glagol
metati, vreči novec v zrak, žrebati; hitro pripraviti, skupaj zmetati (kosilo itd.)

toss-up [tɔ́sʌ́p] samostalnik
metanje novca v zrak
figurativno negotova stvar, slučaju prepuščena stvar

it was a toss-up bilo je odvisno od slučaja, ni bilo sigurno
it is a toss-up whether she comes or not je še vprašanje, če bo prišla ali ne

upcast¹ [ʌ́pka:st]

1. samostalnik
metanje v zrak (kvišku)
mineralogija upcast shaft
preduh
geologija razpoka

2. pridevnik
kvišku (v zrak) vržen; kvišku dvignjen (pogled), odprt (oči)

volar [-ue-] v zrak pognati, razstreliti; figurativno razdražiti, razsrditi, ogorčiti; letati, leteti

volar al cielo v nebo zleteti; fig umreti
echar (ali sacar) a volar razširjati, med ljudi prinašati
a vuela pluma naglo, bežno
vuelvo volando v trenutku bom nazaj
partir volando odleteti
pasar volando preleteti, mimo leteti
salir volando izleteti; hitro ven steči
volarse odleteti
volarse los sesos pognati si kroglo v glavo

Warnschuß, Warnschuss, der, opozorilni strel, strel v zrak

взрывать, взорвать razstreljevati, razstreliti, pognati v zrak, raznesti;
меня взорвало izbruhnil sem;

подкидывать, подкинуть metati, vreči kvišku; dvigati, dvigniti v zrak; dolagati, doložiti; (gov.) zapeljati; podtakniti;
п. подмётки под сапоги podplatiti škornje

подрывать, подорвать¹ razstreljevati, razstreliti, v zrak pognati; uničevati, uničiti;
подорвать доверие omajati zaupanje

подрывной za spuščanje v zrak, za miniranje;
подрывная pабота rovarjenje

реять dreti (voda); vznašati se v zrak, pluti po zraku; plapolati (zastava)

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

andabata -ae, m (menda kelt.) tavalec, rim. gladiator, ki je imel čelado brez odprtin za oči in je zato v smeh gledalcem večinoma udarjal le po zraku: Ci. ep.; od tod: clausis, ut dicitur, oculis andabatarum more pugnare Hier. (o praznih zamahih, udarcih v zrak). Andabatae naslov neke Varonove satire: Non.

apex -icis, m

1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

2. met.
a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.

blísniti (-em)

A) perf.

1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

2. ekspr. (šiniti) guizzare:
puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska