Franja

in¹ [in] predlog

1.
v, na (na vprašanje kje?)

in England v Angliji
in the country na deželi
in here (there) tu (tam) notri
in town v mestu (o katerem govorimo)
in the sky na nebu
in the street na ulici
in the territory na ozemlju

2. figurativno
v, pri, na

in the army v vojski
in the university na univerzi
in Shakespeare pri Shakespearju
blind in one eye na eno oko slep

3.
v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket daj to v žep

4.
(stanje, način, okoliščina)

in arms oborožen
a cow in calf breja krava
in any case v vsakem primeru
in cash v gotovini; pri denarju (biti)
in despair obupano, v obupu
in doubt v dvomu
in dozens na ducate
in English v angleščini
in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
in groups v skupinah
in E major v E duru
in liquor pijan
in this manner na ta način
in ruins v razvalinah
in short na kratko (povedano)
in tears v solzah
in a word z eno besedo
in other words z drugimi besedami
in writing pismeno

5.
v, pri, na (udeležba)

to be in it biti udeležen, udeležiti se
he isn't in it on ne spada zraven
there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)

6.
(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident pri nesreči, v nesreči
in crossing the river pri prehodu čez reko
in search of pri iskanju česa

7.
(moč, sposobnost)

it is not in her to tega ona ne zmore
he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to

8.
(časovno)

in the beginning v začetku
in the day, in daytime podnevi
in the evening zvečer
in his flight na begu
in two hours v dveh urah, čez dve uri
in March marca
in one istočasno
in the reign of za vlade, za časa vladanja
in my sleep v spanju, ko sem spal
in time pravočasno, sčasoma, kdaj
in winter pozimi
in (the year) 1940 leta 1940

9.
(namen, smoter)

in answer to kot odgovor na
in my defence v mojo obrambo

10.
(vzrok, nagib)

in contempt s prezirom
in his honour njemu na čast
in sport za šalo
in remembrance v spomin

11.
(razmerje, odnos, zveza)

in as (ali so) far as do take mere
in that ker, kolikor
well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
in itself samo po sebi
in number številčno
in size po velikosti
equal in strength enak po moči
the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)

12.
po

in my opinion po mojem mnenju
in all probability po vsej verjetnosti

13.
(sredstvo, material)

in boots v škornjih
a statue in bronze bronast kip
written in pencil napisano s svinčnikom
a picture in oils oljnata slika
dressed in white oblečen v belo

14.
(število, znesek)

seven in all v celem sedem
five in the hundred pet od sto, 5%
one in ten eden od desetih
in twos po dva, paroma
not one in a hundred niti eden od stotih
a place in a million najbolj primeren kraj

indivis, e [ɛ̃divi, z] adjectif nedeljen

par indivis nedeljeno, skupno, v celem

junto v bližini, poleg; hkrati

(de) por junto v splošnem, počez, poprek
en junto v celem, v splošnem
muy junto čisto v bližini
todo junto vse skupaj, vprek
junto a zraven, poleg, ob
junto a Madrid pri Madridu
junto a sí pri sebi
se fué junto a él stopil(a) je k njemu

račúnati calcular

računati na pamet calcular mentalmente, hacer un cálculo mental
napačno računati calcular mal
računati z, na contar con, (pričakovati) esperar, confiar en; (zaračunati) cargar
računano od danes naprej a contar de hoy, contado a partir de hoy
računano eno z drugim (v celem) contado uno con otro (en total)
visoko računano a lo sumo

such [sʌč]

1. pridevnik
takšen, tak; (pred pridevnikom) takó; podoben; (za samostalnikom v množini) kot (as na primer)
tako velik, zelo velik, izreden
pravno zgoraj navedeni, omenjeni

such a takšen
such as takšen kot, tak kot
such a(n) one zastarelo tak in tak, nekdo, neki
Mr. such and such g. Ta in Ta
such being the case ker je stvar tako, ker je takó
such a day! kakšen dan!
such another disaster še ena takšna nesreča
in such or such a place na tem ali onem mestu
no such thing nič takega, ni govora o tem
such was not my idea tega nisem mislil
there are such things take stvari se dogajajo
they gave us such a fright tako so nas prestrašili
we had such sport imenitno smo se zabavali
he said he had lost his way, or some such thing rekel je, da je bil zašel, ali nekaj takega
no such thing as a room was to be had in the whole town v celem mestu ni bilo mogoče najti eno samo sobo
do you think she will believe you? no such thing! mislite, da vam bo verjela? Kje pa! (Kaj še! Ni govora o tem!)
such master, such servant kakršen gospodar, takšen sluga

2. prislov
takó

such a nice day tako lep dan

3. zaimek
takšen, neki takšen
pogovorno isti
trgovina & vulgarno zgoraj omenjeni

arhaično & poetično such as tisti, ki; kdor; vsi
as such kot tak(šen)
all such vsi takšni
and such (like) in takšni, podobni
such or such of ta ali oni od
such as believe that are mistaken tisti, ki to verjamejo, se varajo (motijo)
he is a fool, but I am not such on je bedak, jaz pa nisem
I have a car I can lend you, such as it is imam avto, ki vam ga lahko posodim, kaj prida pa ni

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

whole² [hóul] samostalnik
celota, vse; ves obseg; vsebina
matematika vsota

as a whole kot celota, v celoti
on the whole v celoti, v celem, vsi skupaj
the whole of Yugoslavia vsa Jugoslavija

znan (-a, -o)

1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
postati znan sich einen Namen machen
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

сложность f zloženost; kompliciranost, zapletenost;
в общей сложности v celem