Franja

look through neprehodni glagol
gledati skozi, videti se skozi
figurativno spregledati koga, ignorirati koga

to look through blue (ali coloured) glasses črno videti, črno gledati

loom³ [lu:m] neprehodni glagol
pojaviti se v daljavi; videti se v nadnaravni velikosti; ležati na duši, težiti

to loom large grozeče se dvigati

mílati se mîlām se zastar. kazati se, videti se izza česa: ja vas pitam, milan li se uprašam vas, ali me vidite

pròvidjeti -dīm (ijek.), pròvideti -dīm (ek.)
I.
1. preskrbeti, dati: muž rastavljenoj ženi nije dužan providjeti hranu
2. spregledati: providjeti čije namjere
II. providjeti se biti prozoren, videti se skozi

rivedere^*

A) v. tr. (pres. rivēdo)

1. ponovno videti:
rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

3. pregledati, preveriti; revidirati:
rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
rivedere i conti pregledati račune
rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
rivedere i prezzi dvigniti cene
rivedere un processo revidirati proces

B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
ci rivedremo! se bomo že še videli!

skróziti se skrôzī se videti se skozi: skrozi ti se košulja

sordeō -ēre -uī (—) (sordēs)

1. biti umazan, biti nečeden, biti nesnažen: cui manus materno sordet sparsa sanguine Acc. ap. Non., num tibi sordere videor? Pl., ne sordeat toga Sen. ph., cadum sordentem promere fumo Stat., nulla teneri sordent lanugine vultus Mart., incola sordentium ganearum Gell.

2. pren. biti slabo narejen (izdelan), biti slabe kakovosti (kvalitete), biti nekakovosten (nekvaliteten), biti slabo pripravljen, biti slab, biti malo vreden, biti (pre)neznaten, biti nizek, biti reven (siromašen, ubog): haud sordere visus est festus dies Pl., quasi terrena spolia iam sorderent Iust., iacere et sordere incipiunt Gell., convivium putant inopiā sordere Favorinus ap. Gell., ignobilia nimis et sordentia verba Gell. nizkotne.

3. metaf. biti zaničevan, biti preziran, ne biti čislan, ne ugajati, odbijati, ne mikati (več), izgubiti mik (čar) za koga, videti (zdeti) se komu (pre)neznaten, navda(ja)ti z odporom (gnusom), komu mrzeti kaj: Q., adeo se suis etiam sordere L., sordent tibi munera nostra V., cunctane prae Campo et Tiberino flumine sordent? H., pretium aetas altera sordet H. podvojen čas življenja se mi zdi preneznatno (premajhno) plačilo, sordent prima quaeque, cum maiora sperantur Cu., cur oculis sordet vicina voluptas? Stat., sordebant tibi vilicae Cat., sordebat suis (sc. Protogenes) Plin.

transparaître* [-parɛtrə] verbe intransitif videti se skozi, sijati skozi; figuré (po)kazati se

l'angoisse transparaît sur son visage bojazen se mu kaže, se mu vidi na obrazu

представляться, представиться predstavljati se, predstaviti se; zdeti se, (po)kazati se, stopati pred oči; videti se podoben;
п. бедным delati se siromaka;
когда представляется удобный случай kadar se ponudi ugodna priložnost

creer [-ey-] verjeti; verovati; meniti, misliti; zaupati, smatrati (za)

creer conveniente imeti za pametno
creer de su obligación (de su deber) smatrati za svojo dolžnost
¿me cree V. tan tonto? me imate za tako neumnega?
¿quién iba a creerlo? kdo bi bil verjel kaj takega?
¡ya lo creo! to rad verjamem! seveda!
creer a uno sobre su palabra komu na besedo verjeti
creer a ciegas (a macha martillo, a ojos cerrados, a pie juntillas, a puño cerrado) slepo verjeti
creer en Dios verovati v boga
creer(se) de ligero s prevelikim zaupanjem verjeti
creerse domišljati si, imeti se za; drug drugemu verjeti
creerse de habladurías govoricam verjeti
creerse en la necesidad (de) videti se prisiljenega (da)

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

ex in (oslabljeno) ē, praep. z abl. (indoev. kor. eg̑s ali eg̑hs iz; prim. gr. ἐκ, ἐξ). Osnovna obl. ec se je pred soglasniki ohranila le v nekaterih zloženkah, npr. ecbibo, ecdurus, ecfari, ecfundo, ecnubo, posamič samostojno: ec se produnto Ci. Obl. e stoji le pred soglasniki, ex (iz ecs) pred samoglasniki in trdimi soglasniki; pred f se priliči: efficio iz ecficio; za x s izpade ali pa ostane: exul, excindo in exsul, exscindo.

I. zaznamuje oddaljitev iz notranjosti kakega prostora navzven,

1. iz: ex aedibus me edidi foras Pl., exire ex urbe, ex navi Ci., exire e vita Ci. umreti, pulsis e foro bonis omnibus Ci., pecunias tollere ex fano Dianae C., eicere aliquem e civitate N., canere ex ore V., Hannibal movit ex Taurinis L.

2. occ.
a) s česa, od česa … (navzdol): pendēre ex arbore Ci., deus aliqui delapsus a caelo Ci., cecidisse ex equo Ci., desilire ex equis C., desilire ex essedis C., desilire e curru O., saltum dare e curru V., picis e caelo demissum flumen Lucr., eicere e saxo H., saxum ingens e Capitolio procidit L., e muris propugnantes Cu.
b) iz (s) česa … (navzgor): globus terrae eminens e mari Ci., ex subselliis surgunt Ci., collis paullulum ex planitie editus C., corripio e stratis corpus V., truditur e sicco ligno radix V.
c) iz (s, od) kakega mesta: ex cruce Italiam cernere Ci., ex hoc ipso loco permulta contra eam legem verba fecisti Ci., qui nihil ex occulto … agendum putant Ci. na skrivnem, ex eorum corporibus pugnare C., ex equis conloqui C. na konjih, ex arido C. s kopnega, ex omnibus partibus advolare C. od povsod, non longe ex eo loco C. ne daleč … , agros populo Romano ex parte decuma, C. Verri ex omni reliquo vectigalīs fuisse Ci. so bila dolžna dajati … eno desetino, G. Veru pa preostalih devet desetin, ex una urbe nostra totam Graeciam liberavi N., ex quo (loco) posset exaudiri N., ex insula conspici N. ali e fluctu conspici (videti se) V., ex diverso V. od različnih strani, ex vinculis causam dicere L. v okovih, vklenjen, ex puppi pugnare Plin., ex libello respondere Plin. iun., ex alio latere Plin. iun. na drugi strani, Batavi non multum ex ripa colunt T. ne daleč od … , iudices aut e plano aut e quaesitoris tribunali admonebat Suet.; laborare ex pedibus, ex renibus Ci. trpeti bolečine, biti bolan na (čem), ex vulnere aeger Ci. bolan zaradi rane. Posebna rekla: victoriam ferre ex aliquo L. ali reportare ex aliquo Ci., L. zmago doseči nad kom, pramagati ga = victoriam reportare ex aliquo Ci., L., tudi victoria ex aliquo (brez glag.) L. nad kom; triumphare ex aliquo Ci., L. ali triumphum agere ex aliquo Ci., L. zmagoslavje slaviti nad kom.

3. (zaznamuje izvor, rod, domovino idr.) iz, z, od: Philocrates ex Alide Pl., ex me atque hoc natus est, gravida e Pamphilio, ex Aethiopia ancillula Ter., habebat ex ea femina liberos, ex improbo patre probum filium nasci, Epicurei e Graecia, negotiator ex Africa, civis Romanus e conventu Panhormitano, quod erat ex eodem municipio, Vettius e Marsis (iz marsovske dežele), ex caeno tyrannus, ex nimia potentia principum oritur interitus principium Ci., natus ex ea Ci., N. njen sin, soror ex matre C. po materi, ortus ex civitate C., ex Helvetiis uxorem habere C. iz (dežele) Helvečanov, ex Hispania quidam C., ex Ithaca esse V. z Itake doma biti, umbrae ex postibus V., fons ex opaco specu, ex India elephanti, ex minoribus castris aquatores L., puer ex aula H. paž, ex aliqua notā esse Q., Petr., e plebe esse Cu., pecunia publica, quae ex metallis redibat N., ex vitiis iuventutem luxuria atque avaritia invasere S.

II. sloneč na krajevnem pomenu zaznamuje

1. izhodišče dejanja pri pojmih dobivanja, prejemanja in jemanja, kot so capere, accipere, percipere, petere, auferre, haurire, promere, sumere, tollere, eximere idr., iz, izmed, od: fructūs capere ex otio Ci., cum ex aerario acceperis Ci., aurum ex armario promere Ci., ex multis ea sumam Ci., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ex eis rebus ei praemium tribui Ci., coloniam ex hostibus eripere L.; podobno pri pojmih vpraševanja, izpraševanja, poizvedovanja, slišanja, domnevanja, spoznavanja idr., npr. quaerere, requirere, percunctari, audire, discere, intellegere: quaere hoc ex Clodio Ci., ex te ista requiram Ci., studeo ex te audire, quid sentias Ci., ut Romae ex istius amicis acceperam Ci., id ex ipsius sermone intellexit Ci., ex eo cum ab ineunte aetate bene speravissem Ci., ex fumo suspicio allata est N., disco virtutem ex eo V., ex aliquo est invenienda deo O., vidi, non ex audito arguo Pl., scibo ex hoc, quid siet Ter., e petulantia etiam perfidiam suspectabat T.

2. pri partitivnem razmerju celoto, od katere se kaj jemlje kot del, od, iz, izmed, med: si esset alia ex hoc quaestu Ter., aliquis ex nobis Ci., ex illo numero aliqui Ci., homo ex numero disertorum Ci., audacissimus ex omnibus Ci., nihil ex pristina voluntate (= pristinae voluntatis) mutaverat Ci., fuit eodem ex studio vir eruditus Ci. istega poklica, unus ex filiis, proximi ex Belgis, nonnulli ex suis C., quod ex aliis ei maximam fidem habebat C., pars ex Rheno C. Renov rokav, Fulginius ex primo hastato legionis XIV C., has altitudo puppium ex barbaris navibus (= barbarorum navium) superabat C., cortex ex arboribus (= arborum) C., ex ephoris quidam N., neque quisquam ex sua stirpe N., aliquid ex hac indole Cu., e provinciis Hispaniae praerat Cluvius Rufus T.; prim.: e quibus partim … partim … Ci.

3.
a) snov, iz katere je kaj pripravljeno, narejeno, iz, od, ob (z lokativom): resinam ex melle Aegyptiam vorato Pl., ex iure hesterno panem atrum vorent Ter., fenestrae e viminibus factae Varr., (Ennius) constitutus ex marmore Ci., pocula ex auro, vas vinarium ex una gemma pergrandi Ci., Hercules egregie factus ex aere Ci., glandes ex argilla Ci. kroglice iz bele gline, glinaste kroglice, scuta ex cortice facta O., muri ex sacellis constabant N., ex auro crateram dicavit Cu., potiones ex absinthio dantur Cels., calx ex oleo subacta Vitr., taeda ex aceto cocta Plin.; o barvah, ki prehajajo druga v drugo: bacae e nigro rufae Plin. črno rdeče, pallens (pallidus) e viridi Plin. bledo zelen, zelenkast, (apes) ex aureolo variae Col. zlato pikaste; pesn.: hoc totum e Coa veste volumen erit Pr. bo govorila o koškem oblačilu; pren.: homo totus ex fraude factus Ci. ki ga je samo sleparstvo, homo ex animo constat et corpore Ci., natura animantis concreta ex pluribus naturis Ci., quae contineantur ex effectione et ex materia Ci., exercitus, qui coniunctus est ex duobus Ci.; včasih = po (za oznako vzorca [modela], po katerem je kaj narejeno): quae … sunt … imitatione ex aliquo expressa Ci., ex membris similitudine expressa Plin., hominis imaginem gypso e facie expressit Plin.
b) (o imetju, iz katerega se zalagajo stroški za kaj), iz, od, ob: domum ex aerario aedificare Ci. z denarjem iz državne blagajne, quaestum facere ex viarum munitione Ci., ex praeda tripodem aureum Delphis ponere N. ali muros ex hostium praeda restituerat N. z denarjem iz plena … , largiri ex alieno L., vivere ex rapto O., Cu. ob ropu, quoniam is (quaestus) maior ex populo est Cels. ker se ga več dobi pri narodu.

4. stanje, položaj, iz katerega kdo prihaja v drugega, iz: tranquillum facere ex irato Pl., ex exsule consul Ci., ex minima … re publica maximam … nobis reliquerunt Ci., sis ne ex pauperrimo dives factus Ci., ex maximo bello tantum otium conciliavit N., fierent iuvenes subito ex infantibus parvis Lucr., ex nitido fit rusticus H.; preg.: arcem facere ex cloaca Ci. = „iz komarja delati konja“, „iz muhe … slona“, pesn.: nymphas e navibus esse iusserat V.

5. povod, vzrok, iz katerega kako dejanje izvira (pogosto v zvezi z zaimki), iz, po, zaradi, od, po (z lokativom), spričo, za: ex ea causa, ex ea re Ci. idr. iz tega vzroka, zaradi tega, ex eadem causa Ci., ex hoc Ci. zato, ex quo, qua ex re Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in od tod, mater ex aegritudine misera Ter., cum esset infirmus ex (po) gravi morbo Ci., Hannibal aeger oculis ex verna intemperie L., ex vulnere mori, ex vulneribus perire L. za rano, za ranami, civitas commota ex aere alieno L., Demetrius ex re publica clarus (sloveč po svojih zaslugah za državo), ex doctrina nobilis Ci., quarum ex disparibus motionibus magnum annum mathematici nominaverunt Ci., damnatus est … ex Sardinia Ci., ex commutatione rerum C., Liger ex nivibus creverat C. zaradi obilnega snega, in spem victoriae adductus ex opportunitate loci S., veritus ex anni tempore et inopia aquae, ne siti conficeretur exercitus S., ex vino vacillantes, hesterna ex potatione oscitantes Cu., sollicita ex regis fiducia Cu., ex nuntiis cunctabundus T. na (te) vesti, ex occasione Suet. ali ex omni occasione Plin. iun. ob (vsaki) priložnosti; redko brez glag.: ex hac clade atrox ira (sc. orta) L., timor ex imperatore, ex legato timor T., nulla in eo culpa ex principe T. ne da bi bil knez kaj zakrivil, contemptio ex barbaris T. (od) barbarov. O vzroku kakega poimenovanja: eius ex nomine Tenedos nominatur Ci. po njegovem imenu, (Romulus) urbem constituit, quam e suo nomine Romam iussit nominari Ci., cui postea Africano cognomen ex virtute fuit S., nomen ex vitio positum O., e quorum nominibus proximi Oceano Ingaevones … vocentur T., cui cognomen Superbo ex moribus datum Fl., Aeneas urbem ex nomine uxoris Lavinium condidit Iust. Pogosto o sprejetih sklepih (ukrepih) = po, v smislu, na podlagi: ex senatus consulto Ci., N., ex senatus sententia S., ex decreto, ex edicto Ci., ex consilii sententia N. na podlagi sklepa; tako tudi: ex lege Ci., ex legibus Ci., T., ex iure Ci., ex convento Ci., ali ex pacto N., ali ex foedere L. po dogovoru, po pogodbi, ex litteris Ci., C., S., Q., Suet., ali ex (e) more Ter., N., V. po navadi, po običaju, ex ordine V. po redu, po pravilu, ex re Ph., ex re et ex tempore Ci., ex comparatione L.

6. stališče, zaradi katerega se kaj stori ali sodi, iz, z, po, v (prid), na (škodo), glede česa, na kaj, z ozirom na kaj: e (ex) mea, tua, sua, eius re moji, tvoji, svoji, njegovi stvari primerno, meni, tebi, sebi, njemu v korist Ci. idr., ex tua re non est, ut ego moriar Pl., non hercle ex re istius me instigasti Ter., e re publica Ci., L., Suet. državi v prid, magistratum gessit e re publica N., ex sententia C. po volji, pogodu, mea ex sententia Ci. meni po volji, minus ex sententia N. ne po volji, magis ex sua, quam ex populi Romani voluntate Ci., ex animi mei sensu Ci., ex usu esse Pl., Ter., Ci., C., ali ex utilitate esse T., Plin. iun. koristiti, v korist biti, ex eius, ex nullius iniuria L. njemu, nikomur na škodo, ex societatis ratione Ci. z ozirom na družbo, e nostra dignitate Ci. glede na … , ex animo Ci. iz (vsega) srca, odkritosrčno, miser ex animo fit Pl. in zares, scripsit Tiberio ex memoria prioris fortunae T.

7. v adverbialnih izrazih, v katerih je prvotni pomen predloga najbolj oslabel, npr.: ex parte Ci. ep., C., L. deloma, aliqua ex parte Ci., ali quadam ex parte C. le deloma, le nekoliko, magna ex parte Ci. velik del, ex maxima parte Ci. večinoma, ex adverso, e contrario Ci. nasprotno, ex industria Ci. namenoma, nalašč, ex inopinato Ci. = ex improviso C. = ex insperato O. nepričakovano, nenadoma, e memoria Ci. na pamet, e natura Ci. naravno, ex professo Ci. izrečno, e regione Ci. nasproti, e vestigio C. takoj, ex fuga C., S., L. na begu, ex itinere Ci. ep., S., L., spotoma, ex itinere aggredi hostem C. med pohodom, ex vero S. zares, res, ex integro Plin. iun. idr. znova, ex abundanti Q. ali ex affluenti T. v izobilju, ex continenti Iust. takoj, nemudoma; pesn.: ex facili O. zlahka.

III. časovno

1. od, od … sem, iz: bonus volo iam ex hoc die esse Pl., ex quo (sc. tempore) leges moresque constituti (sunt) Ci. odkar, ut ex hoc die superiores solis defectiones reputatae sint Ci., me ex Kalendis Ianuariis ad hanc horam invigilasse rei publicae Ci., ex adulescentia Ci. ep. od mladih let (nog), ex illo (sc. tempore) V. iz onega časa, ex longo V. od zdavnaj, dolgo, ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V., motum ex Metello consule civicum … tractas H., hic tertius December est, ex quo destiti … furere H. ali sextus mensis est, ex quo Roxane praegnans est Cu. ali sextus decimus dies agitur … , ex quo … Caesar adscitus sum T. odkar; korelativno: ex illo — ex quo V. od tedaj — odkar, ex eo die — quo Ci., C. od tega dne — ko; tudi (a redko) o prihodnosti: hunc iudicem ex Kalendis Ianuariis non habebimus Ci.

2. po, prècej po, takoj po: ex consulatu Ci., L., Vell., ex praetura Ci., C., ex dictatura L., ex eo magistratu Vell., ex Asia T. po upravljanju province Azije, vilitas annonae ex summa caritate secuta est Ci., requiescere ex forensi strepitu Ci., animus ex multis miseriis requievit S., ex labore se reficere C. po delu, od dela, ex ira tum corda residunt V., ex imbri serena prospicere V. po dežju sonce, otium ex labore, copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque varie movebant L., ex longa fame Cu. po dolgem stradanju, statim e somno lavantur T.; aliam rem ex alia cogitare Ter. ali aliud ex alio Ter., Ci., L. idr. drugo za drugim, alias ex aliis fingendo moras Ci., causae aliae ex aliis aptae Ci., diem ex die Ci. dan za dnem, dan na dan, diem ex die ducere Aedui C. V pozni lat. izraža, da je kdo kaj bil v preteklosti, v sl. = bivši, nekdanji: ex consule Eutr. idr. bivši konzul, ex advocato Aug., ex corniculario, ex comitibus Cod. Th., ex comite largitionum Amm.; redkeje za označbo (življenjske) dobe: ex adulto iamque maturus Amm.

3. v pozni lat. v zvezi s časovnimi adv.: ex nunc Amm. doslej; tudi: ex post delicto, ex post facto Icti.

Opomba: Predlog je redko zapostavljen svojemu sklonu: de nigris, sed variis ex, terris ex omnia surgunt, quibus e sumus uniter apti Lucr., ipsis ex vincula sertis V.

glace [glas] féminin led; glazura; sladkorni obliv; ogledalo; (debela) šipa; okno (pri kočiji); pega (v dragem kamnu); figuré hladnost (čustev), ledenost; sladoled, ledena krema

de glace (figuré) leden, mrzel, hladen
glaces (accumulées) led v skladih, nagrmaden led
glace artificielle umeten led
glace biseautée, taillée brušeno ogledalo
glace au chocolat, au citron, à la fraise, à la framboise, à la vanille čokoladni, citronov, jagodni, malinov, vanilijev sladoled
glaces dérivantes, flottantes plavajoče ledene plošče
glaces descendantes pogrezljivo (stransko) okno (pri limuzini)
glace incassable nerazdrobljivo zrcalo
glace à main ročno zrcalo
glace panachée mešan sladoled
glace pare-bise vetrobransko steklo
glace de poche žepno ogledalo
glaces polaires polarni led
glace quadrillée (technique) raster
glace d'une vitrine debela šipa izložbenega okna
banc masculin de glace debela plast, plošča ledu v morju
champ masculin de glace ledeno polje
couche féminin de glace plast ledu
fabrication féminin de glaces izdelovanje ogledal
fleurs féminin pluriel de glace ledene rože (na oknu)
machine féminin à glace stroj za izdelovanje ledu
mer féminin de glace ledeno morje
montagne féminin de glace ledena gora
polisseur masculin de glace brusilec ogledal
pris dans les glaces zamrznjen (v ledu)
être de glace, avoir un cœur de glace (figuré) biti brezčuten
fendre, rompre la glace (figuré) prebiti led
se regarder, se voir dans la glace pogledati se, videti se v zrcalu

herauskommen^*

1. priti ven, stopiti iz; (heraustreten) izstopiti, izstopati

2. als Ergebnis: biti rezultat, dobiti (was kam heraus? kaj si dobil?), ironisch izcimiti se; (an den Tag kommen) priti na dan

3. aus der Arbeit, Not, dem Trott nicht mehr herauskommen biti ujet v, ne videti se ven iz

4. Bücher: iziti, izhajati

5. eine Nummer: biti izžreban mit der Sprache herauskommen priti z besedo na dan

hrváški (-a -o) adj. geogr. croato; šalj.
ne videti se sedem hrvaških let non vedersi da anni

necesidad ženski spol potreba, nuja, sila; pomanjkanje, stiska

en caso de necesidad v primeru potrebe
es de necesidad absoluta nujno je potrebno
según la necesidad po potrebi
tener necesidad (de) potrebovati
hacer de (la) necesidad virtud iz sile vrlino napraviti
eso me pone en la necesidad de to me sili, da ...
por necesidad po sili
verse en la necesidad de videti se prisiljenega, da ...
la necesidad carece de ley sila kola lomi
la necesidad hace maestro sila napravi človeka iznajdljivega
hacer sus necesidades opraviti svojo potrebo

ogledálo miroir moški spol , glace ženski spol

brusilec ogledal polisseur moški spol de glace
brušeno ogledalo glace biseautée
izdelovanje ogledal fabrication ženski spol de glaces
nerazdrobljivo ogledalo glace incassable
omara z ogledalom armoire ženski spol à glace
ročno ogledalo glace (ali miroir) à main
tovarna ogledal fabrique ženski spol de glaces
vzvratno ogledalo rétroviseur moški spol; familiarno rétro moški spol
gledati se v ogledalu se regarder dans le miroir, se mirer
pogledati se, videti se v ogledalu se regarder, se voir dans une glace (ali dans un miroir)

peindre* [pɛ̃drə] verbe transitif na-, poslikati; pleskati; pobarvati; figuré izraziti

se peindre (po)barvati se, (na)šminkati (se)
(figuré) peindre en beau, en gris lepo, sivo slikati
peindre le paysage, à l'aquarelle slikati pokrajino, akvarele
peindre au pistolet pleskati s pištolo, »špricati«
se faire peindre dati se slikati
se peindre (po)kazati se, videti se

retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih

Sicht, die, pogled, (Aussicht) razgled, (Einsicht) vpogled; auf der Straße usw.: vidljivost (gute dobra); vid; (Standpunkt) gledišče, stališče; auf Sicht Wechsel: na vpogled; auf lange Sicht dolgoročno; auf kurze Sicht kratkoročno; aus der Sicht (von) s (čigavega) stališča; außer Sicht ne več viden, iz vida; außer Sicht sein ne videti se, biti neviden; in Sicht [Schiffahrt] Schifffahrt na obzorju; in Sicht kommen pokazati se; in Sicht sein biti viden, figurativ biti na vidiku; nach Sicht Luftfahrt vizualno