Franja

uvàkufiti -īm ustanoviti versko humanitarno ustanovo, gl. vakuf

vàkuf m (t. vakyf, ar.) muslimanska versko humanitarna ustanova

изувер m versko blazen človek, fanatik; (pren.) okrutnež; nazadnjak

изуверский versko blazen, fanatičen; okruten

изуверствовать biti versko blazen, biti fanatičen; okruten biti

convinzione f

1. prepričanje:
acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno

2. pl. prepričanje, načela:
convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje

doživet|je¹ [é] srednji spol (-ja …) das Erlebnis, -erlebnis (uspeha Erfolgserlebnis, v otroštvu Kindheitserlebnis, ključno Schlüsselerlebnis, ljubezensko Liebeserlebnis, počitniško Urlaubserlebnis, šokantno Schockerlebnis, versko Glaubenserlebnis); (izkušnja) die Erfahrung, -erfahrung
željan doživetij erlebnishungrig
bogat na doživetjih erlebnisreich
želja po doživetjih der Erlebnishunger

drúštvo association; society; club; union

delavsko drúštvo working men's association, (sindikat) trade union
dobrodelno drúštvo charitable society
drúštvo književnikov Writers (ali Authors') Association
Društvo Narodov League of Nations
konzumno drúštvo cooperative society
pevsko drúštvo choral society (ali union)
planinsko drúštvo climbing club, mountaineering club (ali society)
versko drúštvo religious society
vzajemno, dobrodelno drúštvo friendly society
ustanovitev (razpust) drúštva foundation (winding up) of a society
ustanoviti (razpustiti) drúštvo to found (to wind up) a society

evharistični kongres stalna zveza
religija (versko srečanje) ▸ eucharisztikus kongresszus

gibanj|e² srednji spol (-a …) (družbeno zbiranje) die Bewegung, -bewegung (delavsko Arbeiterbewegung, ekološko Öko-Bewegung, emancipacijsko Emanzipationsbewegung, laikov Laienbewegung, ljudsko Volksbewegung, mezdno Lohnbewegung, mirovno Friedensbewegung, mladinsko Jugendbewegung, množično Massenbewegung, nacionalno Nationalbewegung, neuvrščenih Blockfreienbewegung, odporniško Widerstandsbewegung, osvobodilno Befreiungsbewegung, Freiheitsbewegung, panevropsko Paneuropa-Bewegung, partizansko Partisanenbewegung, podtalno/ilegalno Untergrundbewegung, prebuditveno Erweckungsbewegung, prevratniško Umsturzbewegung, protestno Protestbewegung, sindikalno Gewerkschaftsbewegung, skavtsko Pfadfinderbewegung, solidarnostno Solidaritätsbewegung, stavkovno Streikbewegung, svétov Rätebewegung, svetovno Weltbewegung, študentsko Studentenbewegung, versko Glaubensbewegung, zadružno Genossenschaftsbewegung, zbiranja Konzentrationsbewegung, žensko Frauenbewegung, za človekove pravice Menschenrechtsbewegung, za enotnost Einheitsbewegung, za neodvisnost Unabhängigkeitsbewegung, za priključitev [Anschlußbewegung] Anschlussbewegung, za reforme Reformbewegung, za združitev Einigungsbewegung)

nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas“, od tod

1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah

2. metaf. pomen
a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die … et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin.

odpádnik, -ica dissident moški spol , -te ženski spol ; (od vere) apostat moški spol , -e; renégat moški spol , -e ženski spol ; (tudi politično) , (vojaški) déserteur moški spol , transfuge moški spol

postati odpadnik (politično) déserter (ali abandonner) le parti, (versko) apostasier, renier (sa foi)

Passaro(n) -ōnis, f (Πασσαρών) Pásaron, mesto v Epiru, versko središče epirotskih Molosov: L.

piō -āre -āvī -ātum (pius)

1. z daritvijo skušati potolažiti, (po)miriti (pomirjati), (u)blažiti, pridobi(va)ti si naklonjenost koga: Tellurem porco, Silvanum lacte piabant H., ossa V., busta (= Mānēs) O.

2. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati), nadoknaditi (nadoknadovati), povrniti (povračati), kaznovati, maščevati: damna O., nefas triste V., fulmen, imaginem noctis (= somnium triste) O. ali sidus (= cometem) Plin. ali prodigia T. odvračati nesrečo, ki jo (take prikazni) naznanjajo, mors morte pianda est O., piare culpam morte V.

3. nabožno, versko očistiti (očišč(ev)ati), očistiti (očiščevati, oprati) greha, „razgrešiti (razgreševati)“: Pl., si quid tibi piandum fuisset, ad pontificem detulisses Ci.

4. nabožno (versko) (po)častiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati): pietatem Pl., sacra Pr.

pregánjanje persécution ženski spol

versko preganjanje persécutions ženski spol množine religieuses

pūrgātiō -ōnis, f (pūrgāre)

1.
a) čiščenje, trebljenje, iztrebljanje: cloacarum Traianus ap. Plin. iun.; alvi Ci., v stiku tudi samo purgatio Ca., Ci., Cels. odvajanje, izločanje, driska, „črevočiščenje“, menstrua Plin. mesečno čiščenje (žensk), mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija.
b) (o rudah) odpad(ek) = žlindra: ferri Th. Prisc.

2. meton. purgationes čistila, odvajalna sredstva, odvajala, dristíla: gravissime aegrotasti, inedia et purgationibus et vi ipsius morbi consumptus es Ci. ep.

3. metaf.
a) opravičevanje, opravičenje, opravičilo, opravičba: peccati Ter., ignoratio purgatio debet videri Ci.
b) popravek, pojasnilo: decreti cuiuspiam Gell.
c) nabožno, versko očiščevanje, sprava: Fest., caedis Plin.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

pūri-ficō -āre -āvī -ātum (pūrus in facere)

1. očistiti (očiščevati), (o)trebiti: favum, luteos pedes (sc. gallinae) aquā Plin., agrum Gell.

2. metaf. versko, nabožno, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, razgrešiti (razgreševati): domum totam Plin., se Plin., se apud tria flumina Lamp., quod ille infamavit tu purifica Lamp., se a concubitu mariti Suet., tamquam libidines intra pectus Lact.

religieux, euse [-žjö, z] adjectif veren, pobožen, religiozen, bogaboječ; cerkven; redovniški; masculin redovnik, menih; féminin redovnica, nuna; zoologie bogomoljka; vrsta kolača s smetano

année féminin religieuse cerkveno leto
articles masculin pluriel religieux nabožni predmeti (križi, podobe), devocionalije
chants masculin pluriel religieux cerkvene pesmi
communauté féminin religieuse cerkvena skupnost
fête féminin religieuse cerkven praznik
mariage masculin religieux cerkvena poroka
ordre masculin religieux redovniški, meniški red
persécutions féminin pluriel religieuses versko preganjanje
secte masculin religieux verska sekta (ločina)
vœux masculin pluriel religieux monastiques samostanska zaobljuba

sagrestia f relig. zakristija, žagrad:
c'è odore di sagrestia slabš. diši po farškem
entrare in sagrestia pren. govoriti o verskih zadevah; mešati versko in posvetno