Franja

žȁcnuti -nēm
I. pičiti, zbosti
II. žacnuti se trzniti se, ustrašiti se: na ovu primjedbu ja sam se malo žacnuo u srcu

quail² [kwéil] neprehodni glagol
drhteti, trepetati (before pred)
ustrašiti se česa, kloniti, obupati

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

achicar [c/qu] pomanjšati; oplašiti; izčrpati vodo iz čolna, ladje, rudnika ipd.

achicarse oplašiti se, ustrašiti se

acobardar oplašiti, ostrašiti

acobardarse pogum izgubiti, ustrašiti se

alborotar vznemirjati, motiti; ščuvati, podpihovati; vpiti, kričati

alborotarse razjeziti se, ustrašiti se; upreti se

Angst, die, (-, Ängste)

1. strah (vor pred); vor Angst od strahu; aus Angst iz strahu

2. bojazen, tesnoba (tudi Philosophie)

3. Angst um strah/skrb za Angst haben bati se (vor česa/koga) ; Angst bekommen/in Angst geraten zbati se, ustrašiti se (vor česa, um za) ; in Angst versetzen prestrašiti, zastrašiti

asombrar zasenčiti, zatemniti; prestrašiti, osupiti

asombrarse ustrašiti se; osupniti

asustar plašiti, strašiti

asusta de bonita que está presneto lepa je
asustarse plašiti se
asustarse de (con, por) ustrašiti se (česa)

atemorizar [z/c] ostrašiti, oplašiti

atemorizarse ustrašiti se

azarar prestrašiti

azararse ustrašiti se; izgubiti v igri

azorar prestrašiti; dražiti; opogumiti

azorarse ustrašiti se

bati se (bojim se) ustrašiti se sich fürchten (česa/koga jemanden/etwas, vor jemandem/etwas), Furcht haben, Angst haben, samo prehodno: fürchten (jemanden, etwas)
bati se se + infinitiv Angst haben (bojim se začeti ich habe Angst anzufangen)
bati se se za (koga/kaj) fürchten um, sich ängstigen um
bati se se, da se bo nekaj zgodilo: befürchten, [daß] dass
(izogibati se) scheuen (bati se se luči das Licht scheuen, kontaktov Kontakte scheuen, ne bati se se stroškov keine Kosten scheuen, ki se boji vode wasserscheu, ki se boji poroke ehescheu)
bati se se je, da … es ist zu befürchten …
hudo/strašansko se bati eine Höllenangst haben
bati se se česa kot hudič križa etwas scheuen/ fürchten wie der Teufel das Weihwasser
ne bati se se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser

braca f (braga)

1. hlačnica

2.
brache pl. hlače; hlamudrače:
calare le brache pren. ustrašiti se, vdati se
farsi cascare le brache pren. podelati se v hlače
portare le brache pren. nositi hlače (odločna ženska)
restare, rimanere in brache di tela pren. pog. ostati na suhem, ostati brez vsega

3. plenica

4. navt. ladijska vrv

5. (zlasti pl.) pog. toskansko čenče, opravljanje

cobrar pob(i)rati (denar), inkasirati; nazaj vzeti, nazaj dobiti; napeti (vrv); maščevati

cobrar afición vzljubiti
cobrar aliento svežo sapo zajeti, znova se opogumiti
cobrar ánimo (espíritu, valor) opogumiti se
cobrar atrasos izterjati zaostanke
cobrar cariño, amistad a alg. koga vzljubiti
cobrar fama ugled dobiti, slaven postati
cobrar fuerzas zopet k moči priti
cobrar miedo ustrašiti se
cobrar muchas piezas veliko ustreliti (na lovu)
cobrar la razón k pameti priti
cobrar en metálico inkasirati v gotovini
¡vas a cobrar! jih boš dobil (batine)!
¿quiere cobrar?; ¡cobre V. (la cuenta)! plačati! (natakarju)
cobrarse spet k sebi priti
¡cóbrese! (Am) pogum!

conturbar vznemiriti, zbegati, (na)ščuvati

conturbarse ustrašiti se

dégonfler [-fle] verbe transitif izpustiti zrak (quelque chose iz česa); médecine zmanjšati (oteklino); figuré olajšati (srcé)

se dégonfler izprazniti se; splahneti (oteklina); familier ustrašiti se; populaire priznati
dégonfler les pneus de bicyclette izprazniti pnevmatike
se dégonfler le cœur srce si olajšati

drap [dra] masculin sukno, volneno blago

drap de bain frotirna brisača, frotirka
drap de lit rjuha
drap mortuaire mrtvaški prt
être entre deux draps, dans les draps biti v postelji
faire dans ses draps (familier) ustrašiti se, podelati se
être dans de beaux, de mauvais, de vilains draps (figuré) biti v neprijetnem položaju, v stiski
tailler en plein drap (figuré) prosto gospodariti in šariti (z denarjem), ne biti prisiljen varčevati

effarer [efare] verbe transitif osupiti, zbégati, zmesti, preplašiti, prestrašiti

s'effarer ustrašiti se, zbegati se, osupniti, zgroziti se
le bruit de la rue m'effare hrup na ulici me plaši