Franja

emboquillado moški spol ustnik

emboquillados pl cigarete z ustnikom

embouchoir [ɑ̃bušwar] masculin ustnik

embouchure [ɔmbušúə] samostalnik
ustje (reke)
glasba položaj ustnic pri pihanju na pihala; ustnik (pihala)

embouchure [-šür ] féminin ustje (reke); (ozka) odprtina; ustnik (pri pihalu); žvala

imboccatura f

1. dohod; odprtina; ustje:
l'imboccatura del porto dohod v pristanišče

2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj

3. žvale

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.

mouth-piece [máuɵpi:s] samostalnik
glasba dulec (pri pihalih); ustnik
figurativno govornik (v imenu drugih ljudi); žvale (pri konju); zobni ščitnik (boks); dihalna cev (pri plinski maski)

Mundloch, das, ustje (cevi); ustnik (flavte)

Mundstück, das, ustnik; Technik beim Brenner: šoba

muştiúc -uri n ustnik

mùštikla ž, mùštiklica ž (n. Mundstück) pog. ustnik: muštikla od slonove kosti; ćilibarska, višnjeva muštikla

nozzle [nɔzl] samostalnik
tehnično dulec, ustnik; izliv, lijak, cevni nastavek, odprtina, razpršilnik
sleng nos

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

pipa ženski spol pipa; ustnik; sod

pipa de barro lončena pipa

reed [ri:d]

1. samostalnik
trst, trstje
poetično trstna piščal, trstenica
figurativno pastirska pesem, pastoralna poezija
glasba ustnik; cev (orgel); motek, tuljava (za navijanje preje); glavnikast greben pri tkalnih statvah

the reeds množina, glasba piskala
broken reed zlomljen trst, figurativno oseba ali stvar, na katero se človek ne more zanesti
to lean upon a broken reed figurativno opirati se na zlomljen trst, opirati se, zanesti se na nestanovitno osebo ali na nezanesljivo stvar

2. prehodni glagol
pokriti (streho) s trstjem; pripraviti (slamo) za prekritje strehe
glasba opremiti (instrument) z ustnikom

Spitz, der, (-es, -e) Hund: špic; für Zigaretten: ustnik

spout¹ [spáut] samostalnik
dulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; nosna odprtina kita; močan curek vode; izliv; (redko) pljusk, naliv dežja; majhen slap, kaskada; drča
zgodovina poševna cev, po kateri se spuščajo predmeti na določeno mesto (zlasti v zastavljalnici)
figurativno zastavljalnica

up the spout izčrpan, v veliki stiski, v škripcih; zastavljen
to go up the spout pogovorno biti zastavljen v zastavljalnici

špìcl m, špìcel m, špìclōv -òva m (n. Spitzel)
1. špic, ustnik: sluga čisti ispušene cigarete i špiclove
2. vohljač, policijski agent

tip¹ [tip]

1. samostalnik
konica, konec, kraj; vrh
tehnično okov (palice); ustnik (cigarete)

tip of ear ušesna mečica
from tip to toe od glave do pete
on the tips of one's toes po prstih
I have it at the tips of my fingers to imam v mezincu, to dobro znam
I had it on the tip of my tongue imel sem to na jeziku

2. prehodni glagol
okovati, opremiti s konico; priostriti, zašiliti; okrasiti konico; podrezati, podstriči vrhove (vršičke)

a black tipped feather pero s črno konico
to tip with steel okovati (konico) z jeklom