Franja

lăbrum¹ -ī, n (prim. labea, labium)

1. ustna, ustnica: em, vide ut discidit labrum Ter., modo vorsabatur (nomen) mihi in labris primoribus Pl. = prav na koncu jezika sem imel, apes, quas dixisti in labris Platonis consedisse pueri Ci., l. superius C., Plin., inferius Petr., haec ego mecum compressis agito labris H., necdum illis poculis labra admovi V., teneris immulgens ubera labris V.; preg.: aliquid primis ali primoribus labris attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic dotakniti se česa, le z robom ustnic pokusiti kaj = le površno se ukvarjati s čim, non a summis labris ista venerunt, habent hae voces fundamentum Sen. ph. ni tako površno (mimogrede) izgovorjeno, linere alicui labra Mart. = (pre)varati (opetnajstiti) koga, non in pectore, sed in labris habere bonitatem Lact. le na jeziku.

2. metaf.
a) rob α) rob kake posode: labra doliorum circumlinere Ca., haec (cornua) … ab labris argento circumcludunt C. ob robu, kraju. β) rob (okrajek) jarka ipd.: summae fossae labra C., interiore labro (fossae) murum eum turribus crebris obiecit L., in summo labro fluminis Sis. fr., herba in labris fontis viret Plin., scrobes … pulvinatis a devexitate labris Plin., (lilium) resupinum per ambitum labris Plin.
b) bot. labrum Venereum ali Veneris = gr. δίψακος rastl. tkalska ščetica (divja ščetica) (Dipsacus fullonum Linn.): Plin.

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

lip¹ [lip] samostalnik
ustna, ustnica
množina usta, šoba
sleng predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)

to bite one's lip gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smeh
to carry (ali keep) a stiff upper lip pogumno prenašati udarec usode
to curl one's lip porogljivo se našobiti
sleng to give lip jezikati, predrzno odgovarjati
to hang one's lip pobesiti nos
to hang on s.o.'s lips napeto koga poslušati
to keep a thing within, one's lips obdržati kaj zase
it never passed my lips tega nisem nikoli rekel (povedal)
we heard it from his own lips slišali smo ga to reči
to lick (ali smack) one's lips oblizovati se
sleng none of your lip! ne bodi predrzen!, ne jezikaj!
to part with dry lips ločiti se brez poljuba
there's many a slip 'twixt the cup and the lip do cilja je daleč
the word escaped my lips beseda mi je ušla

Lippe, die, (-, -n) ustnica, ustna; Tierkunde, Musik ustna; Technik odprtina; sich die Lippen lecken oblizovati se; an die Lippen führen dati k ustom; den Finger auf die Lippen legen dati prst na usta; es nicht über die Lippen bringen ne moči povedati; nicht über die Lippen von kommen: Y kommt nicht über die Lippen von X X nikoli ne izusti Ya; die Antwort auf den Lippen haben imeti odgovor na jeziku; sich auf die Lippen beißen ugrizniti se v jezik; jemandem auf den Lippen hängen viseti komu na ustih, loviti vsako besedo; von den Lippen lesen brati z ust; eine Lippe riskieren tvegati odkrito besedo

ȕsna ž anat. ustnica: gornja, donja usna; riječ mu je zamrla na -ama; ispucane, debele, naprćene, blijede -e; ugristi se za -u; oteti se s usana zareči se, nehote izreči; visiti na nečijim -ama gledati komu, ko govori, na ustnice

ȕsnica ž, ȕsničica ž ustnica, ustničica

губа f

1. ustnica;
губы pl. zobci pri kleščah;
по губам помазать obljubiti in ne izpolniti;
не по губам кому (vulg.) ne po okusu koga;
у него губа не дура ve, kaj je dobro;

2.
морская губа morski zaliv

губа́ -и́ ж., ústnica -e ž.

bec-de-lièvre [-dəljɛvr] masculin, médecine zajčja ustnica

br̀čīšte s brčišče, gornja ustnica, kjer rasto brki

bȑnjica ž
1. nagobčnik: staviti, metnuti -u na gubicu, na njušku natakniti komu nagobčnik, ekspr. zavezati komu jezik; -u na gubicu jezik za zobe
2. obroček skozi nos nevarnim živalim: dok mu je lanac oko rogova, a brnjica u njušci, on je miran
3. obroček: korice noža imale su -u o kojoj su visile o uzici
4. uhan: pao mu je u oči đak koji je imao veliku -u u uhu
5. gobec, gornja ustnica: udari kravu po -i

harelip [hɛ́əlip] samostalnik
medicina zajčja ustnica

Hasenscharte, die, Medizin zajčja ustnica

jeta ženski spol debela ustnica; vulgarno gobec, rilec

Labbe, die, (-, -n) debela (povešena) ustnica

lagōstoma m (pl. -mi) med. zajčja ustnica

Lefze, die, (-, -n) viseča ustnica

lippe [lip] féminin debela spodnja ustnica

faire la lippe, sa lippe šobo delati, šobiti se, kujati se

morro moški spol debela ustnica; gobec

andar al morro pretepati se, tepsti se
beber a morro piti brez kozarca (iz vrča ipd.)
estar de morro šobiti se, kujati se
morros pl gobec
cerrar los morros jezik za zobmi držati

Oberlippe, die, zgornja ustnica; Technik zgornja ustna