Franja

soffermare

A) v. tr. (pres. soffermo) zaustaviti, ustavljati

B) ➞ soffermarsi v. rifl. (pres. mi soffermo) malo postati; ustaviti, zaustavljati se; zadržati se:
soffermarsi sui particolari zadržati se pri podrobnostih

sperren zapreti; ein Konto, einen Hafen usw.: blokirati, Technik Ströme usw.: blokirati, zapirati, ustavljati; Technik bei Sperrplatten: vezati; (fixieren) fiksirati; Typographie pisati/tiskati z razmakom, razpreti, razpirati; den Strom, das Telefon: odklopiti; Sport einen Sportler: prepovedati nastopanje (športniku); Sport bei Mannschaftsspielen: zadrževati (žogo itd.); sich sperren gegen upirati se (čemu)

sùstavljati -ām ustavljati: prolaznici se na ovom mjestu često sustavljaju

take aback prehodni glagol
nazaj zagnati, vreči; ovirati, ustavljati; presenetiti, iznenaditi, osupiti

zastajkívati -stàjkujēm
1. ustavljati se: zastajkivati na putu
2. ustavljati: zastajkivati volove, konje

zàstavljati -ām (se) ustavljati (se)

zaùstavljati -ām (se)
1. ustavljati (se)
2. zadrževati (se): neću vas više zaustavljati; zaustavljati se na pojedinim tačkama programa

глушить glušiti; zagluševati; (teh.) ustavljati; (lj.) ugašati; (vulg.) tolči;
крапива глушит цветы kopriva duši cvetje, prerašča cvetje;
г. рыбу omamljati ribe z udarci po ledu ali z dinamitom;
г. водку žlampati vodko

задерживать, задержать zadrž(ev)ati, ustavljati, ustaviti; prijeti, zapreti;
з. взгляд ostro pogledati;

затри́мувати -мую недок., zadrževáti -újem nedov., zaustávljati -am nedov., ustávljati -am nedov., zavlačeváti -újem nedov.

зупиня́ти -ня́ю недок., ustávljati -am nedov., zaustávljati -am nedov., zadrževáti -újem nedov.

останавливать, остановить (za)ustavljati, (za)ustaviti, zadrž(ev)ati;
не останавливайте меня, мне некогда ne zadržujte me, ne utegnem;
о. докладчика prekiniti poročevalca;

прекращать, прекратить ustavljati, ustaviti, pretrgati, končati; prenehati;

припиня́ти -ня́ю недок., ustávljati -am nedov.

спиня́ти -ня́ю недок., ustávljati -am nedov.

стопорить (za)ustavljati, zadrževati (razvoj, gibanje)

cohibeō -ēre -buī -bitum (cum in habēre)

1. skupaj držati: bracchium togā Ci., crinem nodo H. zbrati v vozel.

2. obdajati, oklepati, v sebi (zaprto) imeti, vsebovati: quae (terra)... primum id (semen) occaecatum cohibet Ci., fortīs auro (z zlato zapestnico) c. lacertos O., Scyllam caecis cohibet spelunca latebris V., marem cohibent callosa (ova) vitellum H., te... cohibent, Archyta, pulveris exigui... parva... munera H., omnes naturas ipsa (universa natura) cohibet et continet Ci., sidera in se cohibent clarum purumque colorem Lucr.; o abstr.: causae cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.

3. prosto gibanje z oviranjem (skupaj) držati, koga zaprtega imeti, zaje(ma)ti, zadrž(ev)ati, kaj (za)ustaviti (za)ustavljati): muris cohibet Ardea Turnum V., c. ventos carcere O., Pirithoum cohibent catenae H. ga držijo, ga vežejo, claustra cohibentia Ianum H. zapirajoče, c. sanguinem spongiā Cels., deos parientibus T.; s praep.: c. ventos in antris O., aliquem in vinculis Cu., milites intra castra Cu.; pesn.: nec Stygiā cohibebor undā H.; v pass.: tempestatibus cohiberi in portibus Auct. b. Afr., aquilones cohibiti iugis montium Cu.

4. pren.
a) zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), (u)krotiti, (o)brzdati: fletum vix c. Val. Max. komaj se joka vzdržati, diu lacrimas c. Plin. iun., o cohibete iras! V., c. iracundiam Ci., conatūs illius Ci., bellum L., voces nimias laudantium Suet. (o liktorju); c. artē aliquem Pl. dodobra utesniti (utesnjevati) koga, lahko tudi: c. se Ter.; v pass.: quae aliae (provinciae) procuratoribus cohibentur T., taciturnitate omnia cohibita sunt T. Pogosto z a(b): vzdrž(ev)ati od, odvrniti (odvračati) od...: a quibus rebus oculos cohibere te iura religionum cogebant Ci., a coniugibus vestris numquam effrenatas suas libidines cohibuisset Ci., c. manum, oculos, animum ab auro gazaque regia Ci., omnes a praeda Auct. b. Afr.; redko s finalnim stavkom: quas (feminas) verecundia stolae, ut in foro et iudiciis tacerent, cohibere non valuit Val. Max.; v zvezi z non ali vix se sklada glag. tudi kakor verba impediendi: quominus pugnam consererent, ne flumine interiecto cohibebantur T., (Germanicum) vix cohibuere amici, quominus eodem mari oppeteret T.
b) c. aliquid intra aliquid omejiti kaj na kaj: „multorum hominum“ appellatio intra modicum quoque numerum cohiberi atque includi potest Gell. — Od tod adj. pt. pf. cohibitus 3 skladen, skromen, zmeren: dicendi genus Gell., habitudo cohibitior Aus.

Opomba: Obl. coibēte = cohibēte: Pl.

dwell^*2 [dwel] neprehodni glagol
arhaično osta(ja)ti; bivati, stanovati, zadrž(ev)ati se; ustaviti, ustavljati se (on)
razmišljati, premišljevati; zavlačevati; prekiniti

incagliare

A) v. tr. (pres. incaglio) ovirati; zavreti, zavirati; zaustaviti, zaustavljati:
incagliare i traffici zavirati promet (blaga)

B) ➞ incagliare, incagliarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incaglio)

1. navt. nasesti, nasedati

2. ustaviti, ustavljati se:
incagliarsi nel parlare zajecljati

incantare

A) v. tr. (pres. incanto)

1. čarati

2. pren. očarati, začarati:
incantare la fame pren. utešiti lakoto
incantare la nebbia pren. imeti hudirjevo srečo
incantare i serpenti ukrotiti kače (z glasbo)

3. zapeljati, zamakniti

B) ➞ incantarsi v. rifl. (pres. mi incanto)

1. zamakniti se; zastati:
incantarsi a guardare zagledati se

2. ustaviti, ustavljati se:
la macchina si è incantata stroj se je ustavil