òbrušiti -īm
I.
1. vreči, pognati: neprijatelj je obrušio na nas svu svoju silu
2. podreti: obrušiti plafon hale
II. obrušiti se vreči se, pognati se, usuti se: na nas se sada obrušiše sve slobodne neprijateljske baterije
òsūti ȍspēm, aor. òsūh ȍsū, ȍsuo ȍsūla, ȍsūt -a
I.
1. obsuti: osuti kamenicama koga
2. razsuti: osuti pletivo
3. izpustiti se: osule ga kraste
4. izstreliti: osuti iz pušaka
5. usuti se, uliti se: osula je kiša
6. osuti drvlje i kamenje na koga zmerjati koga z najhujšimi obtožbami in najgršimi izrazi
II. osuti se
1. obsuti se
2. razsuti se: osula se čarapa
3. izpustiti se: osule mu se ospice po čitavom tijelu
4. osuti se: osulo se grožde
5. posuti se: nebo se osulo zvijezdama
6. razbežati se, osuti se: neprijatelj nas je potisnuo s najvažnije komunikacije, neki odredi su se osuli
7. ekspr. zadreti se, zarežati na koga: Turci ospu se na njega što im se meša u posao
pokùljati -ām
1. privreti (na dan): voda je pokuljala iz izvora; krv je pokuljala iz rane
2. privaliti se: dim pokulja iz kuće
3. usuti se: pčele su pokuljale iz košnice
prokùljati -ām
1. privreti na dan
2. privaliti se
3. usuti se: prokuljale pčele iz košnice
schwärmen Tierkunde rojiti; Menschen: usuti se; figurativ schwärmen für vnemati se za, navduševati se za, biti zagledan v; schwärmen von sanjariti o, navdušeno pripovedovati o
srúčiti srûčīm
I.
1. zliti: sručiti vodu u lonac; sručio mu je cio kotao vode na glavu
2. vreči: u kositreni tanjur sruči deset dukata
3. ekspr. zvrniti, popiti: sručio je litar, litru vina
4. iztresti jezo: sve je na mene sručio
II. sručiti se
1. usuti se: kamenje se sručilo niz padinu; sve se nesreće sručile na mene; kiša se sručila na zemlju; neprijateljska vojska se sručila u dolinu
2. znesti se nad kom: sručiti se na koga
súknuti sûknēm
1. puhniti: dim suknu iz dimnjaka
2. švigniti: plamen suknu iz peći
3. šiniti: krv mu suknu u glavu
4. usuti se: pčele suknuše iz košnice
5. potegniti: suknuti mač
6. planiti: suknuti napolje
súnuti sûnēm
1. suniti, pahniti: sunuti koga s mosta u vodu
2. planiti: kobac samo sunu u golubove; svi na njega sunuše junaci; pas na mene sunu; sunuti uvis planiti pokonci
3. suniti, zapihati: kad ti vjetar sune
4. pljusniti: voda sunu uvis kao vodoskok
5. suniti, udariti: sunuti koga pod rebra
6. potisniti: sunuti kome mito u džep
7. puhniti: odjednom u nebo sunu stup varnica
8. usuti se, začeti močno padati: sunu grad još žešće, a pop mantiju na glavu pa bež!
9. skotaliti se: konj koji je vukao jedna kola ispred nas, udario je u stranu i mal' nije sunuo s kolima u šanac
10. šiniti, priti na misel: što mu to sunu u glavu?
11. suniti: gurnu vrača šakom u trbušinu da je odletio u kut i malne oborio jednu ženu koja ga opet laktom sunu u rebra
super-fūndō -ere -fūdī -fūsum (super in fūndere)
I.
1. poli(va)ti, razli(va)ti, preli(va)ti kaj čez kaj, na kaj ali po čem, dati (omogočiti) čemu razliti se čez bregove, povzročiti (povzročati), da se kaj razlije čez kaj, dati (dajati), omogočiti (omogočati) čemu izstopiti: nuda superfusis tinguamus corpora lymphis O., superfundere unguentum Plin. iun., flumen Amm., sidera vocans … : potius mare superfunderent adversus terrarum ereptores T., superfusa humoris copia Q., nives superfusae Amm.; z dat.: superfundere oleum alicui rei Col., urinam radicibus Col.; med. superfundi razli(va)ti se čez kaj, uli(va)ti se čez kaj, (o vodovju) razli(va)ti se, stopiti (stopati) čez kaj, prestopiti (prestopati), udariti (udarjati) čez bregove, izstopiti (izstopati); abs.: circus Tiberi superfuso inrigatus L., superfusis undis Sen. tr., imber superfusus Fl.; z dat.: incisis venis superfusoque altaribus sanguine Vell., undae fastigio operis (čez rob ali vrh nasipa) superfusae Cu., Tiberis ripis alte superfunditur Plin. iun., flumina campis superfusa Plin. iun.; s praep.: superfundi in campos Cu.
2. metaf.
a) (o suhih stvareh) vsuti (vsipati, vsipavati) kaj čez koga (kaj), na koga (kaj): Britani … ipsi magnam vim telorum superfundere T. so usipali (sc. na nas) veliko množico … , so nas obsipali z veliko množico … ; med. in refl. razsuti (razsipati) se čez (na) kaj, vsuti (vsipati, vsipavati) se, usuti (usipati, usipavati) se čez kaj, po čem, raztegniti (raztegovati, raztezati) se čez kaj, po čem, razširiti (razširjati) se čez kaj, po čem; z dat., s praep. in abs.: non numquam superfusa terra latentibus scamnis Col., produnt … Gallias hanc primum habuisse causam superfundendi se Italiae, quod … Plin., (sc. Macedonum regnum) superfudit deinde se in Asiam L., nonne superfusis collectum cornibus hostem in medium dabimus? Lucan., corpora, quae superfunduntur Sen. ph. ki se prekomerno širijo.
b) med. in refl. (o osebah in abstr. pojmih) razli(va)ti se = (raz)širiti (razširjati) se čez kaj ali po čem, vsuti (vsipati, vsipavati) se = planiti na(d) koga, kaj, zagnati (zaganjati) se v koga, kaj: gens superfusa montibus (dat.) Plin., iacentem hostes superfusi oppresserunt L. trumoma nanj planivši, trumoma so planili nanj in … , laetitia se superfundens L. prekipevajoče, izjemno, presilno (se kažoče), nondum fortuna se animo eius superfuderat Cu. mu še ni bila prevzela duha. —
II. (od zgoraj) poli(va)ti, obli(va)ti kaj s čim: compositum oleo superfundito Col.; metaf. obsuti (obsipati, obsipavati), pokri(va)ti: alarum coniuncta signa pulsu sonituque et nube ipsa operient ac superfundent … equites equosque T. bodo … podrla, bodo … vrgla na tla (vrgla v oplat).
высыпаться, высыпаться razsuti se; usuti se (ljudje)
посыпаться usipati se, usuti se;
пули посыпались градом krogle so se usule kakor toča
pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)
1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.
2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).
3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē
1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.
2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.
3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.
4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.
Opomba: Prōfūdit meri: Cat.
usipa|ti (-m) usuti schütten, einfüllen, einrieseln lassen, iz česa: ausströmen/abrieseln lassen