Franja

dependiente moški spol podložnik; nameščenec, uslužbenec, uradnik; trgovski pomočnik, komi

dependiente de banco bančni nameščenec

empleado moški spol uslužbenec, uradnik

empleado de Estado državni uradnik

fonctionnaire [-ksjɔnɛr] masculin, féminin uradnik, -ica, funkcionar, -rka

les hauts fonctionnaires de l'Etat visoki državni uradniki
fonctionnaire administratif upravni uradnik
fonctionnaire en formation uradniški pripravnik
fonctionnaire titulaire sistemizirani uradnik
loi féminin sur les fonctionnaires uradniški zakon
traitement masculin des fonctionnaires uradniška plača
casser un fonctionnaire odpustiti uradnika

funcionario moški spol (državni) uradnik, nameščenec

funcionario del Estado državni uradnik

functionary [fʌ́ŋkšnəri]

1. pridevnik
funkcionalen, vršilen

2. samostalnik
uradnik, -nica; funkcionar(ka)

impiegato

A) agg. zaposlen

B) m (f -ta) uradnik, uradnica; uslužbenec, uslužbenka; nameščenec, nameščenka:
impiegato di ruolo, in pianta stabile stalni uslužbenec
impiegato pubblico javni uslužbenec

magistrātus -ūs, m (iz magister preko magistrāre)

1. oblastvena služba (funkcija), državn(išk)a služba, oblastniško dostojanstvo: N., T., Vell. idr., magistratum capere, petere, gerere, habere, dare, mandare Ci., inire Ci., S. ali ingredi S. ali accipere L. nastopiti, magistratum deponere C. ali magistratu abire Ci., conlegae magistratum abrogavit Ci., monumenta (uradni spisi) rerum in magistratu gestarum Plin., magistratūs et imperia S. uradniške in častniške službe.

2. meton. oblastnik, (državni) uradnik, državnik (naspr. privatus): Corn., Lucr., Suet., magistratus an privatus Q., inter filium magistratum et patrem privatum Gell., his magistratibus N. v času njunega službovanja (konzulovanja), creare magistratus L., oppida per magistratūs administrare S., magistratūs intermittere C. (posvetne) oblastnike začasno odstaviti od službe, populus Romanus deligit magistratus quasi rei publicae villicos Ci., est proprium munus magistratūs intellegere se gerere personam civitatis Ci. Rimski oblastniki (uradniki) so bili ali iz vrst patricijev (patricii) ali voljeni iz vrst plebejcev (plebei). Dalje so se delili na višje oblastnike (magistratūs maiores) in nižje oblastnike (minores); poimenovanje je takšno zato, ker so imeli prvi (dictator, consul, praetor, censor), voljeni na centuriatskih komicijah, pravico prirejati maiora auspicia, drugi (aedilis, quaestor, tribunus plebis idr.), ki so jih volile tributske komicije, pa so smeli prirejati le minora auspicia. Manjšega pomena je razdelitev oblastnikov v redno voljene (magistratus ordinarii: consul, praetor, censor, aedilis, quaestor, tribunus plebis) in izredne, tj. voljene ob posebnih priložnostih (magistratus extraordinarii: dictator, magister equitum, interrex, praefectus urbi, decemviri legibus scribundis). Oblastniki, ki jim je pripadala čast sellae curulis, so se imenovali curūles (kurulski), te časti nedeležni pa non curūles (nekurulski).

3. gosposka, oblast(vo), oblastnija, predstavniki oblasti, organ oblasti: ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N.; v pl. Ci. idr.

mèmur m (t. memur, ar.) uradnik, uslužbenec

officer¹ [ɔ́fisə] samostalnik
uradnik, uslužbenec; minister, funkcionar (društva); častnik; stražnik, policaj

commissioned officer častnik
non-commissioned officer podčastnik
first officer prvi častnik na ladji
officer cadet zastavnik
officer of the day dežurni častnik
field officer višji častnik (major, polkovnik)
officer of the guard komandir straže
warrant officer po činu najvišji podčastnik
medical officer of health sanitarni inšpektor, zdravnik
officer of state minister
customs officer carinik
Officer of the Household dvorni upravitelj na angleškem dvoru

official² [əfíšəl] samostalnik
uradnik, -nica; (sindikalni) funkcionar
cerkev, pravno oficial, predsednik škofijskega sodišča, škofijski uradnik

officier [ɔfisje] masculin častnik, oficir; uradnik

officier adjoint ordonančni častnik, pribočnik, adjutant
officier d'aviation letalski častnik
officier de carrière poklicni častnik
officier de réserve rezervni častnik
officier de la Légion d'honneur častnik Častne legije
officier civil državni, upravni uradnik
officier ministériel, municipal uradnik v ministrstvu, občinski uradnik
officier d'état-major generalštabni častnik
officier de liaison zvezni častnik
passer officier postati častnik

ordonnateur [-tœr] masculin uradnik, ki daje izplačilne naloge; urejevatelj

passacarte m invar. slabš. uradnik, birokrat

résident [rezidɑ̃] masculin rezident, guverner; uradnik, ki stanuje v kraju svojega službovanja; zdomec, oseba, ki biva v drugi deželi (ne v domovini)

les résidents espagnoles en France španski zdomci v Franciji

rubber-stamp [rʌ́bəstæmp]

1. samostalnik
štampiljka; gumeni žig
pogovorno uradnik, ki se ravna (mora ravnati) strogo po predpisih svojih predpostavljenih

he is a mere rubber-stamp figurativno on je samó orodje brez volje
rubber-stamp parliament figurativno parlament kimavcev

2. prehodni glagol
žigosati; odobriti brez preverjanja, avtomatično; ponavljati avtomatično tuje mnenje (mišljenje)

teskerèdžija m
1. uradnik, ki izdaja listine, potrdila
2. pisar, zapisnikar

ufficiale

A) agg.

1. uraden, služben:
Gazzetta Ufficiale Uradni list

2. ekst. uraden:
fidanzamento ufficiale uradna zaroka
visita ufficiale di un capo di Stato uradni obisk državnega poglavarja

B) m

1. uradnik:
pubblico ufficiale uradnik (javne uprave)
ufficiale di gara šport sodnik; delegat
ufficiale sanitario uradni zdravnik
ufficiale di stato civile matičar

2. voj. častnik, oficir:
ufficiali inferiori, superiori nižji, višji častniki
ufficiale in servizio permanente aktivni častnik
ufficiale di complemento, a riposo rezervni častnik
ufficiale di picchetto dežurni častnik

3. hist. častnik (pri viteških redih)

Urkundsbeamter, der, uradnik, ki izdaja listine

контбрщик m (zast.) pisar, uradnik

службо́вець -вця ч., uslúžbenec -nca m., naméščenec -nca m., urádnik -a m.