Franja

Zadetki iskanja

  • nenamensko [è,é] widmungsfremd, widmungswidrig, zweckwidrig
    nenamensko uporabiti sredstva: zweckentfremden
    nenamensko uporabljen zweckentfremdet
  • odskočnic|a [ó] ženski spol (-e …) figurativno das Sprungbrett (uporabiti kot odskočnico als Sprungbrett benutzen); figurativno die Ausgangsposition (für)
  • pendrek samostalnik
    1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibot
    policijski pendrek ▸ rendőri gumibot
    električni pendrek ▸ elektromos gumibot
    udarec s pendrekom ▸ gumibottal ütés
    policisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrök
    pretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegel
    udariti s pendrekom ▸ gumibottal megüt
    tepsti s pendrekom ▸ gumibottal ver
    oborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzett
    uporabiti pendrek ▸ gumibotot használ
    Najstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

    2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
    Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
    Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

    3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedkakarhatalom
    Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
    Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.
  • pluta samostalnik
    (material) ▸ parafa
    zamašek iz plute ▸ parafa dugó
    podplat iz plute ▸ parafa talp
    izdelki iz plute ▸ parafa termékek
    parket iz plute ▸ parafa parketta
    tabla iz plute ▸ parafa tábla
    plast plute ▸ parafa réteg
    košček plute ▸ parafa darabka
    kos plute ▸ parafa darab
    pridelovanje plute ▸ parafa előállítása
    proizvajalec plute ▸ parafagyártó
    naravna pluta ▸ természetes parafa
    surova pluta ▸ nyers parafa
    zdrobljena pluta ▸ őrölt parafa
    narejen iz plute ▸ parafából készült
    zaprt s pluto ▸ parafával lezárt
    Poznavalec vina ne bo cenil vina le zato, ker je bilo zaprto s pluto, ampak predvsem zaradi kakovosti. ▸ A borok ismerője nem azért fogja nagyra értékelni a bort, mert parafával zárták le, hanem elsősorban a minősége miatt.
    Hrast plutovec je za pluto mogoče prvič uporabiti šele po 25 do 30 letih. ▸ A parafatölgyet csak 25–30 év után lehet először parafakitermelésre használni.
  • ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
    ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen
  • pravíca justice ženski spol , droit moški spol ; (posebna) privilège moški spol ; (upravičenost) raison ženski spol , faculté ženski spol , bénéfice moški spol

    pravica do azila droit d'asile
    pravica do najdenine droit de trouvaille
    pravica močnejšega raison (ali droit, loi ženski spol) du plus fort
    pravica obstoja raison d'être
    pravica do olajševalnih okoliščin bénéfice des circonstances atténuantes
    pravica do pomilostitve droit de grâce
    pravica do ponatisa droit de reproduction
    pravica do pritožbe droit de plainte
    pravica do priziva, do pritožbe droit de recours
    pravica revnih bénéfice du pauvre
    pravica do samoodločbe droit à l'autodétermination
    pravica do stavkanja droit de grève
    avtorska pravica droit d'auteur
    človekove pravice droits moški spol množine de l'homme
    dedna pravica hérédité ženski spol, droit successoral (ali héréditaire)
    pravica prve noči cuissage moški spol
    domovinska pravica droit de domicile (ali de cité)
    državljanske pravice droits civiques (ali du citoyen)
    glasovalna pravica droit de vote (ali de suffrage)
    lastninska pravica droit de propriété
    posebna pravica prérogative ženski spol, privilège moški spol
    posestna pravica (pravno) possessoire moški spol
    prednostna pravica préséance ženski spol
    vladarske pravice in privilegiji régale ženski spol
    volivna pravica droit électoral, droit de suffrage
    zakonite pravice droits moški spol množine légitimes
    pravica združevanja droit d'association
    prenos pravic subrogation ženski spol
    zastarljivost pravic prescriptibilité des droits
    po pravici avec raison, à juste titre, justement
    po pravici govoriti dire la vérité
    s pravico avec raison
    s kakšno pravico? de quel droit?, à quel titre?, en vertu de quoi?
    s polno pravico de (plein) droit, à bon droit
    s toliko večjo pravico à plus forte raison
    z vso pravico à juste raison, par droit et raison
    dati komu pravico autoriser quelqu'un à, conférer (ali donner) le droit à quelqu'un
    deliti pravico rendre la justice
    imeti pravico na svoji strani avoir la justice de son côté
    odvzeti komu njegove pravice priver quelqu'un de ses droits
    poseči v pravice kake osebe empiéter sur les droits de quelqu'un, familiarno, figurativno chasser sur les terres d'autrui
    uporabiti pravico user de son droit
    uveljaviti svoje pravice faire valoir ses droits sur quelque chose
    zahtevati svojo pravico revendiquer ses droits, demander justice
    vse pravice pridržane tous droits réservés
  • pretvez|a [é] ženski spol (-e …) der Vorwand; (izgovor) die Ausflucht
    uporabiti kot pretvezo (etwas) vorschieben
  • prid moški spol (-a …) der Nutzen, der Gewinn
    s pridom mit großem Gewinn
    s pridom uporabiti gut nutzen, gut gebrauchen können
    v prid zugunsten (von/des)
    biti v prid komu/čemu (jemandem (etwas)) zugute kommen
    govoriti v prid koga/česa sprechen für, teze, trditve: erhärten
    obrniti v prid verwerten
  • prisíla (-e) f costrizione, coercizione, coartazione; coazione, costringimento:
    uporabiti prisilo fare uso della coercizione, ricorrere alla coercizione
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • sil|a3 ženski spol (-e …) (nasilje) die Gewalt (brahialna Brachialgewalt), der Zwang (stvari Sachzwang), die Willkür; die Gewalteinwirkung
    višja sila höhere Gewalt, unwiderstehliche Gewalt
    uporaba sile die Gewaltanwendung
    storiti silo (posiliti) Gewalt antun
    uporabiti silo Gewalt anwenden
    s silo mit Gewalt, gewaltsam, odpeljati: verschleppen
    grožnja s silo die Gewaltandrohung
    pogodba o odpovedi uporabi sile das Gewaltverzichtsabkommen
  • síla force ženski spol , puissance ženski spol , violence ženski spol , contrainte ženski spol ; (potreba, nuja, stiska) nécessité ženski spol , besoin moški spol , indigence ženski spol , détresse ženski spol , danger moški spol ; (nešteto) quantité ženski spol , infinité ženski spol, familiarno légion ženski spol

    po sili par force, par nécessité
    s silo par (la) force, par la (ali avec) violence
    v sili au besoin, en cas de besoin, de nécessité, d'urgence, s'il le faut, si besoin est
    z vso silo de toutes ses forces, à toute force, à tout prix
    za silo à peu prés, approximativement, tant bien que mal
    bojne, oborožene sile forces ženski spol množine (armées), armée ženski spol
    centrifugalna, sredobežna (centripetalna, sredotežna) force centrifuge (centripéte)
    dejanska, efektivna sila puissance effective (ali utile)
    gonilna sila force motrice
    konjska sila (tehnika) cheval-vapeur (C.V.)
    letalske bojne sile force(s) aérienne(s), armée de l'air
    mladostna sila vigueur ženski spol de la jeunesse
    naravna sila force de la nature, force naturelle
    obrambne sile pouvoir défensif, capacité défensive
    pomorska sila puissance navale (ali maritime), forces navales, flotte ženski spol, marine ženski spol
    sila pritiska force de pression
    udarna sila puissance de choc (ali vojaško de combat), fizika intensité ženski spol de choc
    ustvarjalna puissance (ali force, énergie ženski spol, activité ženski spol) créatrice
    (delovna) sila capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces
    vlečna sila force (ali effort moški spol) de traction
    vodna sila énergie (ali force) hydraulique
    življenjska sila force vitale, vigueur ženski spol, vitalité ženski spol
    sila ljudi une grande foule, force gens, familiarno un tas de gens
    sila vroče je il fait excessivement chaud
    ni sile rien ne presse
    ni mu sile il n'est pas mal
    to je od sile c'en est trop
    po sili jesti manger sans appétit, manger du bout des dents
    silo delati komu faire violence à quelqu'un, (ženski) violenter quelqu'un
    uporabiti silo employer la force, user de violence, user de contrainte envers quelqu'un
    vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts, faire tout ce que l'on peut, mettre tout en œuvre, remuer ciel et terre
    sila kola lomi nécessité n'a pas de loi, nécessité fait loi
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

    po sili por fuerza
    po sili jesti comer sin apetito
    s silo por fuerza, a la fuerza
    z oboroženo silo a fuerza de armas
    z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
    centralne sile (pol) potencias f pl centrales
    efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
    gonilna sila fuerza motriz
    konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
    motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
    konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
    z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
    oborožene sile fuerzas f pl armadas
    mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
    privlačna sila fuerza atractiva
    naravne sile fuerzas naturales
    surova sila fuerza bruta
    s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
    prebojna sila fuerza de percusión
    sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
    težnostna sila gravitación f
    ustvarjalna sila fuerza creadora
    višja sila fuerza mayor
    vojne sile fuerzas f pl
    pomorske sile fuerzas navales
    zračne sile fuerzas aéreas
    vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
    udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
    vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
    življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
    parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
    to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
    sila (veliko) ljudi un montón de gente
    silo delati hacer violencia a, violentar
    vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
    s silo gre vse a la fuerza ahorcan
    sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
    iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
    ukloniti se sili ceder a la fuerza
    uporabiti silo usar de fuerza
    zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
    sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)
  • sredstv|o [é] srednji spol (-a …)

    1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)

    2.
    sredstvva množina -mittel množina
    (produkcijska Produktionsmittel)
    izbira sredstvva die Wahl der Mittel
    neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
    poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
    preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
    uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
    z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln
  • strategíja (-e) f voj. strategia (tudi ekst.):
    uporabiti strategijo bliskovite vojne applicare la strategia della guerra lampo
    strategija ekonomskega pritiska la strategia delle pressioni economiche
  • talión pravo talion; retaliation

    talionski zakon the lex talionis, the law of retaliation
    aplicirati, uporabiti taliónski zakon za koga to retaliate on someone, to pay someone out in his own coin
  • teme samostalnik
    1. (del glave) ▸ fejtető, tető
    udariti po temenu ▸ fejtetőn üt
    teme glave ▸ fejtető
    popraskati se po temenukontrastivno zanimivo megvakarja a feje tetejét
    Že dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

    2. geometrija (točka) ▸ csúcs
    teme hiperbole ▸ hiperbola csúcsa
    koordinati temena ▸ csúcs koordinátái
    Zapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
    Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

    3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tető
    teme ovinka ▸ kanyar csúcsa
    teme griča ▸ domb csúcsa
    teme kupole ▸ kupola csúcsa
    Težje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
    Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.
  • tóp cañón m ; pieza f de artillería

    ladijski top cañón de a bordo
    brzostrelni (gorski, daljnometni) top cañón de tiro rápido, (de montaña, de largo alcance)
    protiletalski (protitankovski, raketni) top cañón antiaéreo (antitanque, cohete)
    grmenje, bobnenje topov cañoneo m, cañonazos m pl, estampido m del cañón
    nameriti top apuntar (ali enfilar) el cañón (na sobre)
    s topom streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
    uporabiti težke topove (fig) emplear la artillería gruesa
  • trík (-a) m

    1. trucco; sotterfugio:
    naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
    uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo

    2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
    filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico