nenamensko [è,é] widmungsfremd, widmungswidrig, zweckwidrig
nenamensko uporabiti sredstva: zweckentfremden
nenamensko uporabljen zweckentfremdet
Zadetki iskanja
- odskočnic|a [ó] ženski spol (-e …) figurativno das Sprungbrett (uporabiti kot odskočnico als Sprungbrett benutzen); figurativno die Ausgangsposition (für)
- pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotpolicijski pendrek ▸ rendőri gumibotelektrični pendrek ▸ elektromos gumibotudarec s pendrekom ▸ gumibottal ütéspolicisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrökpretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegeludariti s pendrekom ▸ gumibottal megüttepsti s pendrekom ▸ gumibottal veroborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzettuporabiti pendrek ▸ gumibotot használNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.
2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.
3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott. - pluta samostalnik
(material) ▸ parafazamašek iz plute ▸ parafa dugópodplat iz plute ▸ parafa talpizdelki iz plute ▸ parafa termékekparket iz plute ▸ parafa parkettatabla iz plute ▸ parafa táblaplast plute ▸ parafa rétegkošček plute ▸ parafa darabkakos plute ▸ parafa darabpridelovanje plute ▸ parafa előállításaproizvajalec plute ▸ parafagyártónaravna pluta ▸ természetes parafasurova pluta ▸ nyers parafazdrobljena pluta ▸ őrölt parafanarejen iz plute ▸ parafából készültzaprt s pluto ▸ parafával lezártPoznavalec vina ne bo cenil vina le zato, ker je bilo zaprto s pluto, ampak predvsem zaradi kakovosti. ▸ A borok ismerője nem azért fogja nagyra értékelni a bort, mert parafával zárták le, hanem elsősorban a minősége miatt.
Hrast plutovec je za pluto mogoče prvič uporabiti šele po 25 do 30 letih. ▸ A parafatölgyet csak 25–30 év után lehet először parafakitermelésre használni. - ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen - pravíca justice ženski spol , droit moški spol ; (posebna) privilège moški spol ; (upravičenost) raison ženski spol , faculté ženski spol , bénéfice moški spol
pravica do azila droit d'asile
pravica do najdenine droit de trouvaille
pravica močnejšega raison (ali droit, loi ženski spol) du plus fort
pravica obstoja raison d'être
pravica do olajševalnih okoliščin bénéfice des circonstances atténuantes
pravica do pomilostitve droit de grâce
pravica do ponatisa droit de reproduction
pravica do pritožbe droit de plainte
pravica do priziva, do pritožbe droit de recours
pravica revnih bénéfice du pauvre
pravica do samoodločbe droit à l'autodétermination
pravica do stavkanja droit de grève
avtorska pravica droit d'auteur
človekove pravice droits moški spol množine de l'homme
dedna pravica hérédité ženski spol, droit successoral (ali héréditaire)
pravica prve noči cuissage moški spol
domovinska pravica droit de domicile (ali de cité)
državljanske pravice droits civiques (ali du citoyen)
glasovalna pravica droit de vote (ali de suffrage)
lastninska pravica droit de propriété
posebna pravica prérogative ženski spol, privilège moški spol
posestna pravica (pravno) possessoire moški spol
prednostna pravica préséance ženski spol
vladarske pravice in privilegiji régale ženski spol
volivna pravica droit électoral, droit de suffrage
zakonite pravice droits moški spol množine légitimes
pravica združevanja droit d'association
prenos pravic subrogation ženski spol
zastarljivost pravic prescriptibilité des droits
po pravici avec raison, à juste titre, justement
po pravici govoriti dire la vérité
s pravico avec raison
s kakšno pravico? de quel droit?, à quel titre?, en vertu de quoi?
s polno pravico de (plein) droit, à bon droit
s toliko večjo pravico à plus forte raison
z vso pravico à juste raison, par droit et raison
dati komu pravico autoriser quelqu'un à, conférer (ali donner) le droit à quelqu'un
deliti pravico rendre la justice
imeti pravico na svoji strani avoir la justice de son côté
odvzeti komu njegove pravice priver quelqu'un de ses droits
poseči v pravice kake osebe empiéter sur les droits de quelqu'un, familiarno, figurativno chasser sur les terres d'autrui
uporabiti pravico user de son droit
uveljaviti svoje pravice faire valoir ses droits sur quelque chose
zahtevati svojo pravico revendiquer ses droits, demander justice
vse pravice pridržane tous droits réservés - pretvez|a [é] ženski spol (-e …) der Vorwand; (izgovor) die Ausflucht
uporabiti kot pretvezo (etwas) vorschieben - prid moški spol (-a …) der Nutzen, der Gewinn
s pridom mit großem Gewinn
s pridom uporabiti gut nutzen, gut gebrauchen können
v prid zugunsten (von/des)
biti v prid komu/čemu (jemandem (etwas)) zugute kommen
govoriti v prid koga/česa sprechen für, teze, trditve: erhärten
obrniti v prid verwerten - prisíla (-e) f costrizione, coercizione, coartazione; coazione, costringimento:
uporabiti prisilo fare uso della coercizione, ricorrere alla coercizione - rdèč (rdéča -e)
A) adj.
1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso
2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite
B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti - sil|a3 ženski spol (-e …) (nasilje) die Gewalt (brahialna Brachialgewalt), der Zwang (stvari Sachzwang), die Willkür; die Gewalteinwirkung
višja sila höhere Gewalt, unwiderstehliche Gewalt
uporaba sile die Gewaltanwendung
storiti silo (posiliti) Gewalt antun
uporabiti silo Gewalt anwenden
s silo mit Gewalt, gewaltsam, odpeljati: verschleppen
grožnja s silo die Gewaltandrohung
pogodba o odpovedi uporabi sile das Gewaltverzichtsabkommen - síla force ženski spol , puissance ženski spol , violence ženski spol , contrainte ženski spol ; (potreba, nuja, stiska) nécessité ženski spol , besoin moški spol , indigence ženski spol , détresse ženski spol , danger moški spol ; (nešteto) quantité ženski spol , infinité ženski spol, familiarno légion ženski spol
po sili par force, par nécessité
s silo par (la) force, par la (ali avec) violence
v sili au besoin, en cas de besoin, de nécessité, d'urgence, s'il le faut, si besoin est
z vso silo de toutes ses forces, à toute force, à tout prix
za silo à peu prés, approximativement, tant bien que mal
bojne, oborožene sile forces ženski spol množine (armées), armée ženski spol
centrifugalna, sredobežna (centripetalna, sredotežna) force centrifuge (centripéte)
dejanska, efektivna sila puissance effective (ali utile)
gonilna sila force motrice
konjska sila (tehnika) cheval-vapeur (C.V.)
letalske bojne sile force(s) aérienne(s), armée de l'air
mladostna sila vigueur ženski spol de la jeunesse
naravna sila force de la nature, force naturelle
obrambne sile pouvoir défensif, capacité défensive
pomorska sila puissance navale (ali maritime), forces navales, flotte ženski spol, marine ženski spol
sila pritiska force de pression
udarna sila puissance de choc (ali vojaško de combat), fizika intensité ženski spol de choc
ustvarjalna puissance (ali force, énergie ženski spol, activité ženski spol) créatrice
(delovna) sila capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces
vlečna sila force (ali effort moški spol) de traction
vodna sila énergie (ali force) hydraulique
življenjska sila force vitale, vigueur ženski spol, vitalité ženski spol
sila ljudi une grande foule, force gens, familiarno un tas de gens
sila vroče je il fait excessivement chaud
ni sile rien ne presse
ni mu sile il n'est pas mal
to je od sile c'en est trop
po sili jesti manger sans appétit, manger du bout des dents
silo delati komu faire violence à quelqu'un, (ženski) violenter quelqu'un
uporabiti silo employer la force, user de violence, user de contrainte envers quelqu'un
vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts, faire tout ce que l'on peut, mettre tout en œuvre, remuer ciel et terre
sila kola lomi nécessité n'a pas de loi, nécessité fait loi - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f
po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas) - sredstv|o [é] srednji spol (-a …)
1. das Mittel (tudi pravo, kemija, medicina, tehnika, vojska); -mittel (barvalno Färbemittel, Farbmittel, bojno Kampfmittel, čarobno Zaubermittel, čudežno Wundermittel, dokazno pravo Beweismittel, filtrirno Filtermittel, informacijsko Informationsmittel, izrazno Darstellungsmittel, Ausdrucksmittel, izvršilno pravo das Exekutionsmittel, komunikacijsko Kommunikationsmittel, konservirno Konservierungsmittel, kontracepcijsko medicina Verhütungsmittel, Empfängnisverhütungsmittel, kontrastno Kontrastmittel, korozijsko Korrosionsmittel, kritno Deckmittel, maskirno vojska Tarnmittel, mehčalno Enthärtungsmittel, nasilno Gewaltmittel, penilno Schaummittel, plačilno Zahlungsmittel, pomirjevalno medicina Beruhigungsmittel, pomlajevalno Verjüngungsmittel, pomožno Hilfsmittel, pralno Waschmittel, pravno pravo Rechtsmittel, prevozno Beförderungsmittel, prisilno Zwangsmittel, prometno Verkehrsmittel, reklamno Werbemittel, pritiska Druckmittel, proti zmrzovanju Gefrierschutzmittel, za bljuvanje medicina Brechmittel, za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo Stauchemittel, za grundiranje Grundiermittel, za nego kože Hautpflegemittel, za nego nohtov Nagelpflegemittel, za nego telesa Körperpflegemittel, za odstranjevanje rje Entrostungsmittel, za poliranje Poliermittel, za pomivanje posode Geschirrspülmittel, za sončenje Sonnenschutzmittel, za uničevanje mrčesa Ungezieferbekämpfungsmittel, za uničevanje škodljivcev Schädlingsbekämpfungsmittel, za varstvo rastlin Pflanzenschutzmittel, za zaščito pred rjo Rostschutzmittel, za zatiranje plevela agronomija in vrtnarstvo Unkrautbekämpfungsmittel, stilno Stilmittel, umetniško Kunstmittel, vzgojno Erziehungsmittel, zasilno Behelfsmittel, zaščitno Schutzmittel, zaščitno proti insektom Insektenschutzmittel, zaščitno proti ognju Flammschutzmittel, zaščitno za les Holzschutzmittel, zaviralno Verzögerungsmittel, zažigalno Brandmittel, zvočno Klangmittel, želirno Geliermittel)
2.
sredstvva množina -mittel množina
(produkcijska Produktionsmittel)
izbira sredstvva die Wahl der Mittel
neprimerno sredstvo ein untaugliches Mittel
poslužiti se skrajnih sredstvev zum Äußersten greifen
preizkusiti vsa sredstva kein Mittel unversucht lassen
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
z vsemi sredstvvi mit allen Mitteln - strategíja (-e) f voj. strategia (tudi ekst.):
uporabiti strategijo bliskovite vojne applicare la strategia della guerra lampo
strategija ekonomskega pritiska la strategia delle pressioni economiche - talión pravo talion; retaliation
talionski zakon the lex talionis, the law of retaliation
aplicirati, uporabiti taliónski zakon za koga to retaliate on someone, to pay someone out in his own coin - teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőudariti po temenu ▸ fejtetőn ütteme glave ▸ fejtetőpopraskati se po temenu ▸ kontrastivno zanimivo megvakarja a feje tetejétŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.
2. geometrija (točka) ▸ csúcsteme hiperbole ▸ hiperbola csúcsakoordinati temena ▸ csúcs koordinátáiZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.
3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőteme ovinka ▸ kanyar csúcsateme griča ▸ domb csúcsateme kupole ▸ kupola csúcsaTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra. - tóp cañón m ; pieza f de artillería
ladijski top cañón de a bordo
brzostrelni (gorski, daljnometni) top cañón de tiro rápido, (de montaña, de largo alcance)
protiletalski (protitankovski, raketni) top cañón antiaéreo (antitanque, cohete)
grmenje, bobnenje topov cañoneo m, cañonazos m pl, estampido m del cañón
nameriti top apuntar (ali enfilar) el cañón (na sobre)
s topom streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
uporabiti težke topove (fig) emplear la artillería gruesa - trík (-a) m
1. trucco; sotterfugio:
naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo
2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico