Franja

morire^* v. intr. (pres. muōio)

1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!

2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom

3. pren. odmreti, odmirati

4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre

mréti mrem i mrjem
1. mrijeti, mreti, umirati: mreti od gladu, od žalosti, zaradi bolezni; junaki mrjo brez strahu; v daljavi je mrla pesem
2. obumirati, malaksavati: mreti v nesreči, pozabljen od vseh
3. čeznuti: mreti po domovini
čeznuti za domajom

mrijèti mrêm, mrúći, mrâh mrȃše, mrȉjeh mrȉje, mȑo mŕla (ijek.), mréti mrȇm, mrȇh mrȇ mrê, ostale oblike ijek. (ek.) mreti, umirati: mrijeti od gladi, od ljubavi

murí mor vi. umirati, umreti

obàmirati -rēm
1. umirati, slabeti
2. omedlevati: djevojke obamiru od žedi

obùmirati -rēm umirati, umreti: sedam meseci je ležala, na Trojicu obumirala

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.

perire v. intr. (pres. perisco)

1. poginiti; umreti, umirati:
perire in un naufragio poginiti v brodolomu

2. pren. knjižno propasti, propadati; miniti, minevati:
fama che non perisce neminljiva slava

perish [périš]

1. neprehodni glagol
giniti, slabeti, veneti, umirati (with od, by, of zaradi)
poginiti, ponesrečiti se; propasti, propadati, izumirati

2. prehodni glagol
(običajno pasiv) uničiti

to be perished with cold zmrzovati
to perish by cold zmrzniti
to perish by drowning utoniti
we nearly perished with fright skoraj smo umrli od strahu
perish the thought (of)! naj se gre solit!, še na misel mi ne pride
pogovorno perished pol mrtev (od lakote, mraza)

pierí pier vi.

1. umirati, umreti

2. poginiti

3. minevati, miniti

4. izginjati, izginiti

5. zamirati, zamreti

pijèhati pȉjehām (ijek.), péhati pȇhām (ek.) dial.
1. sopihati: evo prema nama ide čovjek pijehajući
2. hropsti, umirati: bolesnik već pije-haše
3. hlipati, vzdihovati

pogíbati pògībām pogibati, umirati: tko se mača laća, taj od njega i pogiba

pòimati pòimām, pòimljēn
1. pojmovati, razumevati
2. pojemati, umirati

pòmirati -rēmo drug za drugim umreti, pomreti, umirati: djeca će ti po ulicama pomirati od gladi

râler [rɑle] verbe intransitif hropsti; umirati; (= raller) ruliti, rukati (o jelenu); figuré godrnjati, nergati, zabavljati; populaire, vieilli dolgo mešetariti, barantati

faire râler quelqu'un razkačiti, razjeziti, spraviti v slabo voljo koga

rantolare v. intr. (pres. rantolo)

1. hropsti

2. ekst. umirati

rimorire^* v. intr. (pres. rimuōio) ponovno umreti, umirati (zlasti pren.)

skoprnévati -am umirati, skapavati, sagorijevati, sagorevati: skoprnevati od žeje, za kom, po kom

sparire v. intr. (pres. sparisco)

1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
la macchia è sparita madež je izginil
sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
far sparire qcs. zmakniti kaj

2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
far sparire qcn. odstraniti koga