Franja

повестись vpeljati se, ukoreniniti se;
повелись привычка prišlo je v navado;
с кем поведёшься, от того и наберёшься kakršna je tvoja družba, takšen si tudi sam

прививаться, привиться (med.) prije(ma)ti se (kože); (pren.) ukoreniniti se

пустить корни pognati korenine, ukoreniniti se;
смотри в к.! pojdi stvari do dna!;
извлекать к. (mat.) koreniti

укореняться, укорениться ukoreniniti se, zakoreniniti se

coalēscō -ere -aluī -alitum (incoh. glag. alere)

1. zrasti (zraščati) se: interdum inter se palpebrae coalescunt Cels., ficus coalescit olivae (dat.) Col., arbor coalescit cum terra Icti.; (o kamnih) spojiti (spajati) se, (z)amalgamiti se: Vitr., saxa vides... solā coalescere calce Lucr.; pren.: coalescentes condiciones pacis discussit Vell. zedinjajoče (združujoče) se, octingentorum annorum fortunā disciplināque haec compages coaluit T.

2. pren. tesno spojiti (spajati) se, zediniti (zedinjati) se, združiti (združevati) se, stopiti (stapljati) se: sic brevi spatio novi veteresque (milites) coaluere S., brevi tantā concordiā coaluerant omnium animi, ut... L., ut cum patribus coalescant animi L., quae (multitudo) coalescere in populi unius corpus nulla re praeterquam legibus poterat L., nec exercitus linguis moribusque dissonos in hunc consensum potuisse coalescere T., disiectos ne animo quidem satis ad (redko!) obsequium coaluisse T.; o besedah, glasovih: compositae (voces) e duobus quasi corporibus coalescunt, ut „maleficus“ T., quia subiecta sibi vocalis in unum sonum coalescere et confundi nequiret Q.; (o ranah in raztrganih udih) zarasti (zaraščati) se, (za)celiti se: a partu coalescit vulnus Plin., cilium vulnere aliquo diductum non coalescit Plin.; pren. od ran okrevati, ojačevati se, krepiti se: vixdum coalescens foventis regnum L., coalescentibus rei publ. membris Vell.

3. occ. ukoreniniti (ukoreninjati) se, korenine pognati (poganjati), prije(ma)ti se, (z)rasti: Varr., in eo loco... ilex coaluerat inter saxa S., dum novus in viridi coalescit cortice ramus O., triticum sicco loco melius coalescit Col., plantae, quae terrā coalescunt Icti.; pren. ukoreniniti (ukoreninjati) se, utrditi (utrjevati) se, (o)krepiti se, uspevati: ita rem concordiā coalescere posse L., eloquentia coalescere nequit nisi sociatā tradentis et accipientis concordiā Q., in insula tum primum nova pace coalescente L., dum Galbae auctoritas fluxa, Pisonis nondum coaluisset T., coalita libertate inreverentia T. ukoreninjena (pt. coalitus 3 se pojavi prvič pri T.).

4. zrasti (zraščati) se = nast(aj)ati: tenerum, modo coalescens corpusculum Sen. ph. (o zametku), cuius in corpore cuiusque ex sanguine concretus homo et coalitus sit Gell., sphaerarum... ingenium ex igni coalitum et fabricatum Ap.

comprehendō -prehendī -prehēnsum in kontr. comprēndō -prēndī -prēnsum (decomp.; prim. prehendō)

I.

1. skupaj vzeti (jemati), odščipniti, zgrabiti, (po)prijeti, zvez(ov)ati: eas ipsas (naves) … funibus … comprehendit L. da zvezati, oras vulneris suturae comprehendunt Cels. drže skupaj, luna nigrum … aëra comprendit V. zbira okrog sebe črn dim = dobiva kolobar; z grškim acc.: comprensus chlamydem ab auro O. v plašču, spetem z zlatom; medic. vezati: medicamentum melle P. Veg.

2.
a) obda(ja)ti, obvez(ov)ati, obvi(ja)ti: multae membranulae venas et arterias comprehendunt Cels., articuli validis nervis comprehenduntur Cels., filo comprehensae venae Cels. podvezane.
b) obda(ja)ti, obsuti (obsipati): loca vallo Front.
c) α) v kak prostor spreje(ma)ti, da(ja)ti, zaje(ma)ti: quas (nuces) uno modio comprehendere possis Varr., ovis non comprehendatur (sc. stabulis) hieme Col. ovce ne pusti prezimovati. β) (o ženski = concipere) spočeti, zanositi: Cels.
č) obseči (obsegati), zavze(ma)ti: circuitus rupis XXXII stadia comprehendit Cu., si vitium in angusto est, quod comprehendere modiolus possit Cels.; quantum impulsa valet comprehendere lancea nodo Sil. kakor daleč nese.

3. pren.
a) ljubeče obje(ma)ti, s seboj (z)družiti, zase pridobi(va)ti: adulescentem humanitate suā Ci. ep., multos amicitiā Ci. z mnogimi prijateljsko vez imeti; pren.: totam Atinatem praefecturam omnibus officiis … comprehendit Ci. vsemu … okrožju je povsem ustrezal.
b) obenem obseči (obsegati), skupaj razume(va)ti, z drugim vred šteti: quae omnia unā cum deorum notione comprehendimus Ci. pod pojmom „bog“, quae omnia senatus decretis comprehensa et comprobata sunt Vell.
c) z besedami ali števili obseči (obsegati) = v besede da(ja)ti, ubesediti, ustno ali pismeno izraziti (izražati), povzemaje razložiti (razlagati), povze(ma)ti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: perinde ac si in hanc formulam omnia officia … comprehensa sint Ci., breviter comprehensa sententia Ci., omnes scelerum comprendere formas possim V., quae si comprendere coner O., numerum quorum comprendere non est O. ki jih ni moč sešteti, ut supra comprehensum est Cels. kakor zgoraj omenjeno; z abl. instrumenti: verbis luculentioribus et pluribus rem eandem c. Ci. ep., plura quidem feci, quam quae comprendere dictis in promptu mihi est O., o quater et, quotiens numero comprendere non est, felicem O. neštetokrat, bella viginti voluminibus c. Suet.

II. (z oslabljenim pomenom predloga)

1. prije(ma)ti, poprije(ma)ti, z(a)grabiti: Cels., Plin., Lucan., quid manibus opus est, si nihil comprehendendum est? Ci., c. funes C., comprehendunt utrumque et orant O. oba primejo za roke, accipiter comprensam columbam tenet V., ter frustra comprensa manūs effugit imago V., c. aures Tib., ramos Cu., aliquem faucibus Val. Max. za vrat zgrabiti; z abl. instrumenti: Lact., Hier., Min., linguam forcipe O., quantum manu comprehendet Cels., c. lanceam laevā Cu.

2. occ.
a) koga sovražno prijeti, ujeti, uloviti, popasti, zgrabiti, v zapor vreči: hominem c. et in custodiam Ephesi tradere Ci. ep., belli duces captos et comprehensos tenere Ci., tam capitalem hostem non c. Ci., hunc (Commium) e navi egressum … comprehenderant atque in vincula coniecerant C., ne huius quidem indicio impulsi sunt (ephori), ut Pausaniam comprehenderent N., c. servos, interfectores fugientes L., praesidium Punicum L. ujeti, fures Cat., propalem Dareus comprehendi non poterat Cu.; s predikatnim acc.: aliquem vivum c. C.; s praep.: c. aliquem pro moecho Ter., aliquem simul cum Ismenia N., regem per milites Cu.; (o živalih in stvareh) odvze(ma)ti, zaseči (zasegati): venenum manifesto Ci., redas equosque C., alicuius signa militaria atque arma C., naves N., L., vehicula … et pistrinensia iumenta Suet., epistulas Iust. prestreči; c. colles C. zasesti.
b) krivca prijeti, zalotiti, zasačiti pri čem, kak zločin izslediti, odkriti: Front., qui in furto aut in latrocinio aut aliqua noxa sunt comprehensi C., eum cum gladio cruento c. N., eius nefandum adulterium c. Ci. zasačiti ga pri prešuštvovanju, res eius indicio comprehenditur Ci. pride na dan; z inf.: qui interesse conventibus interdictis fuerint comprehensi Cod. Th.
c) α) (o ognju) prije(ma)ti se česa, lotititi se česa, zažgati kaj, lizati kaj: ignis robora comprehendit V., incendium turres … comprehendit Cu.; v pass.: opera flammā comprehensa Hirt., avidis comprehenditur ignibus agger O.; tudi brez flammā ali igni: comprehensa aedificia, comprehensae lautumiae L.; comprehendere ignem (o vnetljivih stvareh) vne(ma)ti se, vž(i)gati se, zaž(i)gati se, (za)goreti: hae (casae) celeriter ignem comprehenderunt C.; pesn.: Lavinia … visa (est) … longis comprehendere crinibus ignem V. da se ji vžigajo dolgi lasje; v pass.: flammā ab utroque cornu comprehensā naves sunt combustae quinque C. β) (o bolezni) popasti (popadati), zgrabiti, prijeti (se) koga: comprehendi morbo toto corpore Iust. zboleti na celem telesu, comprehendi pestiferā lue Iust.
č) hort. (o rastlinah) prije(ma)ti se, ukoreniniti (ukoreninjati) se; abs.: Col.; z acc.: c. terram Dig.; (o cepiču) vrasti (vraščati) se; abs.: Varr.

3. pren. čutno, umsko, spominsko zazna(va)ti, doseči (dosegati), spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: esse aliquid, quod comprehendi et percipi posset Ci. kar se more doumeti, non posse vero comprehendi (naturam) Cels., litterarum apices c. (sc. visu) Gell.; večinoma z abl. instrumenti: c. aliquid visu Sil., rem sensu (sensibus) Ci., animo c. et tenere aliquid Ci., animo aliquid tenere comprehensum, non sensibus Ci., c. omnia suis animis et cogitatione Ci., cogitatione comprehendimus, qualis sit animus Ci., eo minus id, quod tu vis, possum mente comprehendere Ci., si quam opinionem vestris mentibus comprehendistis Ci., has quinque dierum disputationes memoriā c. Ci. ali hoc recordatione c. Sen. ph. v spominu ohraniti, res penitus perspectae … scientiāque comprehensae Ci.; po čem spozna(va)ti z abl.: aliquid certis signis Col.

rādīcēscō -ere (rādīx) korenine pognati (poganjati), ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se: huius capillamenta quoque, si fieri potest, colligenda sunt, deinde liberalius sternenda vitis, ut etiam ex corpore radicescat Sen. ph.

rādīcō -āre -āvī (rādīx) korenine pognati (poganjati), ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se: volentes zizaniorum germina radicare Cass.; pren.: radicavi in populo honorificato Vulg.

rādīcor -ārī -ātus sum (rādīx) prije(ma)ti se, korenine pognati (poganjati), ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se (o drevesih in drugih rastl.): quoniam mergi mox facile radicentur Col., in Assyria ipsa quoque arbor strata in solo umido tota radicatur Plin., frumenta multis radicantur fibris sine ramis Plin., scilla autem et bulbi et cepae et alium non nisi in rectum radicantur Plin., serit et se ipsa, namque incurvato cacumine alicuius rami cum attigit terram, statim radicatur Plin.; tudi pren.: frutex peccati radicabitur in illis Vulg.; pt. pf. rādīcātus 3 korenino (korenine) imajoč, ukoreninjen, zakoreninjen: Pall., semina Col., radicatus in terra truncus eorum Vulg.; pren.: Sid., radicati in ipso Vulg., in caritate radicati et fundati Vulg.

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

ancrer [ɑ̃kre] verbe transitif zasidrati; pri-, utrditi, ukoreniniti

ancrer le navire zasidrati ladjo
s'ancrer zasidrati se, figuré nastaniti se, vgnezditi se, ukoreniniti se
ancrer une idée dans l'esprit, dans la tête de quelqu'un vtepsti, vbiti komu idejo v glavo
avoir une idée ancrée dans l'esprit vtepsti si idejo v glavo
être ancré biti zasidran, figuré biti ukoreninjen

enraciner [ɑ̃rasine] verbe transitif ukoreniniti; figuré zasidrati

s'enraciner ukoreniniti se, pognati korenine; figuré zasidrati se
laisser (s')enraciner des abus pustiti zlorabam, da se ukoreninijo

envejecer [-zc-] postarati (se), osiveti

envejecerse postarati se; ukoreniniti se

extender [-ie-] iz-, raz-tegniti, razprostreti, razširiti, povečati; izstaviti

extender el mercado razširiti tržišče
extender la vista gledati v daljavo
extenderse razprostirati se, razširiti se, raztezati se; ukoreniniti se; širokoustiti se

implanter [-te] verbe transitif vpeljati, uvesti; nastaniti, instalirati; ukoreniniti

s'implanter instalirati se, nastaniti se, ukoreniniti se; familier vgnezditi se, košatiti se
implanter quelque chose dans la tête de quelqu'un komu kaj v glavo vtepsti

incruster [ɛ̃krüste] verbe transitif vdelati, obložiti z, inkrustirati (biser, dragulje ipd.); prevleči s skorjo, oskorjiti, tvoriti (apnenčasto) oblogo

s'incruster oskorjiti se, prekriti se s kotlovcem; figuré, familier utrditi se, zajesti se v; vgnezditi se (oseba) ukoreniniti se

in-veterō -āre -āvī -ātum (in [praep.], vetus) postarati, čemu starost (trajnost) podeliti: inveteravi peregrinam novitatem Cu., caelestem aquam Col., alium cepamque Plin., carnes Plin.; pass.: ferendum sane fuerit inveterari vina Plin., opinio inveteratur Ci. se postara = se ukorenini, hāc versutiā et his artibus notitiam veri ac singularis dei apud omnes gentes inveteraverunt Lact. so postarali = so odpravili, so poskrbeli, da je izginilo, non tam stabilis opinio permaneret nec cum saeculis aetatibusque hominum inveterari (ukoreniniti se) potuisset Ci., quae (aetas) cum corporis robore ac viribus vigeat, animum esse inveteratum (se je pogum okrepil) diutinā arte atque usu belli L. Večinoma pt. pf. inveterātus 3

1. zastaran: inveteratum malum fit plerumque robustius Ci., inveterata res quam recens debuit esse gravior Ci., conglutinatio inveterata Ci.

2. metaf. ukoreninjen, utrjen: amicitia, invidia, ira, barbaria, odium Ci., gloria N., prudentia L., error Ci., errores Lact., licentia Suet., inveteratum erga matrem obsequium T.; subst. n. pl.: contra inveterata pugnare Sen. ph.

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)