Franja

dēlēgō -āre -āvī -ātum

1. koga (s kakim naročilom) kam (od)poslati: delegatos fautores viderint Pl., Pleminium Clodius Licinius … refert … delegatum in Tullianum L.; pren. koga napotiti kam, odkazati, izročiti, naročiti (naročati), naložiti (nalagati), poveriti (poverjati) komu kaj: delegati, ut plauderent Pl., rem ad senatum, obsidionem in curam collegae, fortunae spes suas L., laborem alteri Caelius ap. Ci. ep., hunc laborem alteri Col., curam alicui Q., natus infans delegatur Graeculae alicui ancillae T., nec ancillis ac nutricibus delegantur (infantes) T., delegato triumviris ministerio T., nulli delegavit officium Suet., d. alicui ordinandas bibliothecas, aliquem occidendum Suet., imagines exscribendas pingendasque Plin. iun.; occ. koga na kak spis opozoriti (opozarjati): studiosus Catonis ad illud volumen delegamus N.

2. pren. komu kaj pripis(ov)ati, kako krivdo zvrniti (zvračati) na koga: haec ipsa, quae nunc ad me delegare vis Ci., d. crimen optimis nominibus Ci., causam peccati mortuis Hirt., adversa casibus incertis belli et fortunae L., servati consulis decus Coelius ad servum … delegat L., ut omne rei bene aut secus gestae in Etruria decus dedecusque ad L. Volumnium sit delegatum L., scelera ipsa aliis d. T.

3. posl. ukazati (veleti) komu, da naj plača dolg, nakazati komu denar: Quinto delegato Ci. ep., si mihi adulteram, cui numerem, delegaverit, solvam Sen. ph., debitores nobis deos delegat Sen. ph., delegato tibi Epicurum Sen. ph., d. debitorem, nomen paterni debitoris Dig.; d. pecuniam Ca.

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

desire² [dizáiə] prehodni glagol
želeti si, hrepeneti; prositi, zahtevati; ukazati

to leave to be desired biti nezadovoljiv
to leave nothing to be desired izpolniti vse želje, popolnoma zadovoljiti
to desire in marriage zaprositi za roko
as desired po želji
if desired če želite, po želji

dictar diktirati, ukazati, predpisati; izdati (zakone itd.); svariti

dictar el fallo, dictar la sentencia izreči sodbo

dictō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dīcere)

1. praviti, govoriti, napovedovati, trditi, zatrjevati: Pl., Gell., mercemur servum, qui dictet nomina H.

2. narekovati pisarju: Q., Suet., Plin. iun., epistulam Ci. ep., quod non modo tironi dictare, sed ne ipse quidem auderem scribere Ci. ep., haec tibi dictabam post fanum … H. to ti dajem pisati, dictantis (upnika, oderuha), quod tu numquam rescribere possis H., d. verba Iuv., versūs Suet., qui ad memoriam dictabat Vop. tajnik; poseb. (o učitelju) narekovati učencem pri pouku: carmina Livi … , memini quae plagosum mihi parvo Orbilium dictare H., an tua demens vilibus in ludis dictari carmina malis? H. Od tod subst. pt. pf. dictāta -ōrum, n
a) kar se je v šoli narekovalo, nareki, diktati, naloga za učenje na pamet, lekcija: Pers., orationem meam in illum tamquam dictata perdiscere Ci. (o dečkih), ista a vobis quasi dictata redduntur Ci., iisdem de rebus semper quasi dictata decantare Ci., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.
b) pravila, nauki za gladiatorje: Varr., Suet., Tert., Thraex, qui et ipse ad dictata pugnavit Petr.; za rezalce: donec peragat dictata magistri omnia Iuv.

3. ker je postajalo vse običajneje, da je Rimljan tisto, kar naj bi sam napisal, narekoval sužnju, je glag. dictare dobil pomen
a) (narekujoč) kaj sestaviti (sestavljati), napisati; pesmi zlagati, pesniti, pesnikovati: testamentum, codicillos, alicui actionem Suet., non unus tibi rivalis dictabitur heres Iuv. ne bo se ti določil; puerique patresque … carmina dictant H., (Lucilius) in hora saepe ducentos … versus dictabat stans pede in uno H.; od tod pri pravnikih = kaj odrediti, napotiti, začeti: actionem, iudicium Dig. tožiti.
b) kaj kot povelje narekovati, ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, tudi = svetovati: sportulam Q., qui … remis dictet sonitum Sil.; (o abstr. subj.): Col., Dig., Pall., aliquid ratio dictat Plin., Q., quibus sordet omne, quod natura dictavit Q. ki jim preseda vse naravno, dolor verba aspera dictat Sil.

4. komu kako besedilo za ponavljanje narekovati, diktirati: alicui vota Val. Fl., dictata iurant sacramenta deis Sil.

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj

direct¹ [dirékt, dairékt] prehodni glagol & neprehodni glagol
uravna(va)ti (towards, to)
usmeriti, napotiti (to do)
ukazovati, ukazati (to)
nasloviti, naslavljati; režirati

as directed po predpisu, po navodilu
to be directed to biti obrnjen proti

dispose [dispóuz] prehodni glagol & neprehodni glagol
razpolagati, ukazati, urediti, razpostaviti, razmestiti; odrediti; znebiti se, odstraniti; (z)likvidirati; ovreči; proda(ja)ti; opraviti

man proposes, God disposes človek obrača, Bog obrne
to dispose of s.th. razpolagati s čim; urejati kaj; uničiti; ubiti; (raz)prodati; porabiti
to dispose of by will zapustiti v oporoki
to dispose of in marriage poročiti
to dispose of by auction prodati na dražbi
to dispose of once and for all za vselej urediti
to dispose of one's child to school poslati otroka v šolo
more than can be disposed of več kot je treba
a thing to be disposed of stvar, ki se da dobiti ali prodati
to dispose of a claim urediti reklamacijo
to dispose of goods prodati blago

ēdīcō -ere -dīxī -dictum (imp. ēdice V., Stat.)

1. izreči, objaviti (objavljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), povedati: Kom., hoc simul edixi H. sem rekel, izjavil, iussus a consule, quae sciret edicere S., pro contione edixit praedam militum fore L., rex legem se remittere edixit Cu.

2. ukazati, zapovedati, veleti, odločiti, odrediti, ukreniti, napovedati (drž.pr.): si longe aliter possedit, quam praetor edixit Ci., non edicta die Ci., edicto iustitio Ci., comitia edicere Ci., edicere senatum, conventum, concilium L., diem exercitui ad conveniendum L., diem comitiis L., in Sicilia edixit idem, quod omnes Romae Ci., certamen in eam noctem ed. Cu., ed. dilectum Val. Max., lustrationem Iust., ed. de caeremoniis T.; kot izraz za tiste določbe in odredbe, ki jih je pretor v dvomljivih primerih objavil kot dopolnilo zakonov na 12 ploščah: est enim tibi edicendum, quae sis observaturus in iure dicundo Ci. — Skladi: z ACI: edixit sese iudicium iniuriarum non daturum esse Ci.; z dat. cum. inf.: tu armari Volscorum edice maniplis V. ukaži, da se oborože; s finalnim stavkom: edicit statim, ut Kal. Dec. adsit Syracusis Sthenius Ci., edicit, ut veniant H., edicere audebas, ne maererent homines meam calamitatem? Ci.; z ACI in cj.: sociis arma capessant edico et bellum gerendum cum gente V. Od tod subst. pt. pf. ēdictum ī, n

1. naznanilo, oznanilo, oglas, razglas, oklic, ukaz, odredba, edikt javnih služb in uradov; tako tudi pretorjev razglas, v katerem je ob nastopu službe oznanil svoja načela ravnanja v dvomljivih primerih: Ci., dalje odredbe, razglasi tribunov: Ci., prokonzulov: L., konzulov: L., Suet., diktatorjev: L., edilov: Ci., Gell., cenzorjev: multas res novas in edictum addidit N.; poziv k senatski seji: L., T., Suet.; ukazi cesarjev od Cezarja naprej: C., Plin. iun.; poziv k slavnosti na rojstni dan cesarjev: Plin. iun., T., Suet.; odredbe cesarskih oblasti: Suet.; ukazi in razglasila (proklamacije) poveljnikov: L., Sen. ph., T., Suet., namque edicto primum adiumenta ignaviae sustulisse S., prim.: edica Iulia H. (vsi zakoni cesarja Avgusta).

2. (splošno) zapoved, izrek: Ter., Sen. ph., edicto vetuit, ne quis … H. je zapovedal, da ne …

enjoin [indžɔ́in] prehodni glagol (on s.o.)
ukazati, naročiti; predpisati, zabičiti
pravno prepoved(ov)ati

enjoindre* [ɑ̃žwɛ̃drə] verbe transitif zabičiti, (izrecno) zapovedati, ukazati, predpisati (quelque chose à quelqu'un kaj komu)

fiat² [fáiət] prehodni glagol
ukazati, odrediti; odobriti

heißen (hieß, geheißen)

1. imenovati se; etwas heißen imenovati, praviti (das heiße ich ... temu pravim ..., to je zame ...)

2. (bedeuten) pomeniti; das heißt to se pravi, to pomeni

3. (befehlen) ukazati, (auftragen) naročiti jemanden willkommen heißen izreči (koga) dobrodošlico das will schon etwas heißen to že nekaj/kar dosti pomeni

4. es heißt in einem Text: (v tekstu) beremo, (pisec) pravi ..., in einer Diskussion: slišali smo lahko, kot so rekli; (man [muß] muss) treba je (es heißt schnell handeln treba je hitro ukrepati)

hinbeordern jemanden ukazati (komu), naj pride ...

imperitō -āre -āvī -ātum (frequ. k imperāre)

1. velevati, zapovedovati, gospodovati, gospostvo (oblast) imeti: Pl., S., Fl., olim qui magnis legionibus imperitarent H., quis nemori imperitet V., oppido imperitans L., ea virgo late imperitabat T.; pesn.: imperitare equis H. vaditi konje.

2. (z izgubo frequ. pomena): zapoved(ov)ati, (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti: aequam rem imperito H., manebat metus, ne quis principum eadem imperitaret T., quod superbe … crederent imperitatum victis esse L., superbe imperitatum sibi esse credebant Cu.; z ne: Pl.; z inf.: Plin.

im-perō -āre -āvī -ātum (in, parāre)

1. naročiti, zapoved(ov)ati, (za)ukaz(ov)ati, veleti; abs.: reprimebat tibi imperandi vim et rogandi conatum … illa cybaea Ci.; osebno: Pl., Ter., num dubitas id me imperante facere? Ci., nec imperante nec sciente domino Ci. brez gospodarjevega naloga in vednosti, iste maxima voce Veneriis imperat Ci. zapoveduje; z obj.: alicui nuptias locupletis propinquae imp. Q., facturos se, si quid imperasset, pollicentur Ci., quae imperarentur, facere dixerunt Ci. Od tod subst. imperātum -ī, n povelje, ukaz, nalog: imperata facere C. povelje (nalog) izvršiti (izvesti), detrectare L. odtegniti se … , ad imperatum venire C. na ukaz priti; za glag. stoji
a) finalni stavek: huic imperat, quas possit, adeat civitates C., stringerent ferrum et centurionem pensantem aurum occiderent, imperavit L., letoque det imperat Argum (Iuppiter) O.; zelo redko negativno: Ter., C., imperat, ne quid celet Ci.; navadno z veznikom ut: Ci. idr., servis Rubrius imperat, ut ianuam clauderent C., medico imperasti, ut venas hominis incīderet Ci.
b) redko z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quantum quisque daret, imperabat N. je določal.
c) po analogiji z glag. iubere ACI, in sicer redko act., nav. pass.: C., Lucr., Suet., Cleomenes in quadriremi malum erigi, vela fieri, praecīdi ancoras imperat Ci., non hunc in vincula duci imperabis? Ci.; potem (prim. iubeor aliquid facere) pri pass. glag.: haec procurare imperor H. zapove se mi to storiti; dvojni pass.: in lautumias deduci imperantur Ci. zapove se, da naj se odvedo … = dajo jih odvesti.
č) sam inf.: Acc. fr., Ter., V., tibi imperasti adnumerare pecuniam Ci., iungere equos Titan velocibus imperat oris O., frumentum comportare imp. S.
d) gerundij: optimis insternendum vestimentis Auct. b. Hisp.; occ. kot gram. t. t.: imperandi declinatus Varr. pregibanje velelnikove oblike.

2. komu ukazati ali naložiti, da kaj naredi ali pošlje (dobavi), zahtevati (dobavo, izvršitev): neque enim id quod debebatur, sed quantum commodum fuit imperavit Ci.; o zasebnikih: puero cenam i. Ci. naročiti (ukazati), da pripravi obed; poseb. pa (kot voj. t. t.) o vojskovodji ali pretorju: īsdem civitatibus classem i. Ci., navem Reginis Ci., Cretensibus obsides i. Ci., arma, equites, obsides civitatibus i. C., quam maximum militum numerum provinciae toti i. C., pecunias privatis N., naves civitatibus i. N., argenti pondo ducenta milia Iugurthae i. S., in tributis imperandis onus plebi imponere Ci., i. decumas Ci., nummi (denarii) praeterea imperantur Ci., cum L. Flaccus in Asia remiges imperabat Ci.; zelo pogosto: sacerdos frumentum (triticum, modios tritici) sibi in cellam imperavit Ci.; o zdravniku: aliquid: Cels., Sen. ph., zapisati (zapovedati uporabo), odrediti; o babici: Ter. Kot držpr. t. t.: imperare exercitum Varr., Gell. državljane (narod) sklicati k centuriatskemu zboru (ukazati, da pridejo k … ), sklicati centur. zbor; šalj.: Pl. (Capt. 155), dvoumno: Pl. (Cist. 58).

3. (kot držpr. in voj. t. t.) zapovednik (poveljnik, samovladar, kralj, cesar) biti, zapovedovati, poveljevati, vladati, gospodovati: N. idr., iubet Cleomenem classi imperare Ci., exercitus hiemavit in Gallia M. Fonteio imperante Ci. pod poveljstvom Marka Fonteja, populum Romanum di omnibus gentibus imperare voluerunt Ci., maiores non modo, ut liberi essent, sed etiam, ut imperarent, arma capiebant Ci., ad imperandum vocari S.; pren.: non imperat irae O. je ne obvladuje (kroti), sed vincam animum mihique imperabo Ci. in se bom obvladal (premagoval), cupiditatibus i. Ci. brzdati, krotiti, animo imperare nequii, quin … L. nisem se mogel vzdržati … ; poklas. (abs.): Tiberio imperante T. ko je bil cesar Tib., pod cesarjem Tib., za (časa) cesarja Tiberija, Caesar Philippus, qui post eum imperavit Eutr. ki je za njim vladal kot kralj = kraljeval, aliquo imperante Eutr. za (časa) vlade … , imperare coepisse Plin. iun. začeti vladati, recusabas imperare Plin. iun.; metaf.
a) preveč uporabiti (uporabljati), silo storiti (delati): voci suae i. Plin. iun., plenis oculis ac tumentibus Sen. ph., patrimonio i. Sen. ph.
b) (v poljedelstvu) obdelovati: exercet tellurem atque imperat arvis V., agris i. Sen. ph., vitibus Col.

Opomba: Star. obl. imperassit = imperaverit: Ci.

imporre^*

A) v. tr. (pres. impongo)

1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime

2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino

3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala

B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

impúne impún vt./vr.

1. nalagati, naložiti, predpisati, ukazati

2. vlivati, vliti; vzbujati

3. vsiljevati (se), vsiliti (se)

4. uveljavljati (se), uveljaviti (se)

ingiungere^*

A) v. tr. (pres. ingiungo) ukazati, zapovedati:
ingiungere di tacere zapovedati molk

B) ➞ ingiungersi v. rifl. (pres. mi ingiungo) povezati se; spojiti, spajati se