Franja

posréčiti se (uspeti) to succeed (in); to manage

če se mi to posreči if I succeed in it
načrt se ni posrečil the plan did not succeed
njemu se vse posreči he succeeds in everything
posrečilo se mi je pobegniti, uiti I succeeded in escaping
posrečilo se mu je to napraviti he managed to do it (ali to get it done)
ni se nam posrečilo, da bi ga videli we did not succeed in seeing him
ni se mi posrečilo, da bi našel izgubljeni denar I failed to find the money I'd lost

posréčiti se réussir, donner de bons résultats, parvenir à

nič se mi ne posreči je ne réussis à rien
vse se mu posreči il réussit en tout, tout lui réussit
posrečilo se mi je uiti j'ai réussi à m'échapper

posréčiti se salir bien; tener éxito; dar buen resultado ; fam cuajar

posrečilo se mi je he logrado (uiti escaparme); he conseguido (rešiti se salvarme)
njemu se vse posreči todo le sale bien; lo consigue todo
nič se mu ne posreči todo le sale mal; no consigue nada

skriti skrívati to hide (pred from), to conceal (pred from); to put out of sight

skriti, skrívati resnico pred ljudmi to conceal the truth from the people
on je častihlepen in tega ne skriva he is ambitious and makes no secret of it
skriti, skrívati se to hide oneself (pred from), (uiti, zbežati) to abscond
skriti, skrívati se od sramu to hide one's head
poštenim ljudem se ni treba skrivati honest people do not need to practise concealment
kača se skriva v travi there is a snake (lurking) in the grass

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

spomin¹ moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

uhaja|ti (-m) uiti otrok od doma, pes: (immer wieder, ständig) davonlaufen, fortlaufen, entwischen; plini ipd.: entweichen, plini, tekočina: ausströmen, abströmen; para: entdampfen
agronomija in vrtnarstvo vrste, ki uhajajo iz kulture Kulturflüchter množina

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

uidem ipd. ➞ → uiti

um moški spol (-a …)

1. filozofija die Vernunft (čisti reine, dialektični dialektische, instrumentalni instrumentelle, praktični praktische); die Ratio

2. človek: der Kopf (kritičen um ein kritischer Kopf); der Denker
nekonvencionalen um der Querdenker

3.
imeti na umu im Sinn haben
priti na um in den Sinn kommen, einfallen
ne iti z uma nicht aus dem Sinn/Kopf gehen/wollen, im Sinn liegen
uiti z uma aus dem Sinn kommen

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zapor [ô] moški spol (-a …)

1. kazen: die Haft, zgodovina das Gefängnis, der Arrest; -haft (preiskovalni Untersuchungshaft, U-Haft, v samici Isolierhaft, Isolationshaft, Einzelhaft)
strogi zapor die Zuchthausstrafe, das Zuchthaus
vojaški zapor der Strafarrest

2. zavod: die Strafanstalt, die Haftanstalt, die Vollzugsanstalt; der Strafvollzug (mladostniški Jugendstrafvollzug); pogovorno: das Gefängnis
direktor zapora der Gefängnisdirektor
dvorišče zapora Gefängnishof
vodstvo zapora die Gefängnisleitung
|
kazen zapora die Haftstrafe
odškodnina za zapor die Haftentschädigung
vtakniti v zapor einlochen, ins Gefängnis stecken
odpust iz zapora die Haftentlassung
pritožba zoper odreditev zapora die Haftbeschwerde
uiti iz zapora aus dem Gefängnis ausbrechen
biti v zaporu inhaftiert sein, in Haft sein
čas, prebit v zaporu der Gefängnisaufenthalt