Franja

lepor (starejše lepōs) -ōris, m (prim. gr. λέπω lupim, λεπτός olupljen, tenek, droben, ličen, nežen, λεπτύνω tanim, tanjšam, λαπαρός tanek, droben, lat. lepidus)

1. milina, ličnost, ugodnost, mičnost, vabljivost: nitido capti lēvique lepore Lucr., pavonum ridenti lepore imitata (po drugih imbuta) saecla Lucr.; šalj.: Liberi lepos Pl. (o vinu).

2. occ.
a) uglajenost, uglajeno vedenje, ljubeznivost, vljudnost: affluens omni lepore ac venustate Ci. (iron.), in quo mihi videtur specimen fuisse humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci.
b) dobrovoljnost, dobra volja, veselje, veselost: medio de fonte leporum surgit amari aliquid Lucr., omnis vitae lepos et summa hilaritas Plin.
c) (o govoru) uglajenost, prefinjena šala (šaljivost), veder dovtip, vedra dovtipnost, pretanjen (fin, izbran) humor, duhovitost: floruit cum acumine ingenii, tum admirabili quodam lepore dicendi Ci., labandus etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., quom lauti accubuissent, … eaque esset in homine iucunditas et tantus in iocando (po drugih in loquendo) lepos Ci., erat cum gravitate iunctus facetiarum et urbanitatis oratorius, non scurrilis lepos Ci.

lēvitās¹ -ātis, f (lēvis)

1. gladkost: speculorum Ci., mundi Ci., Plin., in ipso tactu esse modum et mollitudinis et levitatis Ci., intestinorum Cels. spolzkost.

2. metaf. gladkost, gladka beseda, gladko tekoča beseda, uglajenost, neprisiljenost: duas res efficiens, numerum et levitatem Ci., l. Aeschini, Graecorum Ci., verborum Q., nec effeminatum levitatem … amet Q.

mannerliness [mǽnəlinis] samostalnik
olikanost, uglajenost

nitor² -ōris, m (nitēre)

1.
a) rejenost, debelost: corporis Ter.
b) izjemna lepota, dražest, ljubkost, privlačnost, milina: urit me Glycerae nitor H., Liparaei nitor Hebri H.; v pl.: omnibus rebus ego amorem credo et nitoribus [n]itidis antevenire Pl. biti nad vsem dražestnim najdražestnejše.

2. sij(aj), (b)lesk, lesket, svetlost: Ap., Min., Lact., gemmae Corn., aurorae Lucr., argenti et auri O., n. diurnus O. dnevna svetloba, externus Pl. lesk barve, gladii, eboris, speculi Plin., Veneris crinis nigerrimi nitoris Plin., nitor verius quam splendor Plin., nitores splendoresque auri Gell., colorum nitores Aug.

3. metaf.
a) sijajnost, imenitnost, veliča(n)stvo, visočanstvo: generis O. plemenitost, rerum O. imenitnost dejanja, cui ratio civilium officiorum necessitatem quandam nitoris imponit Plin. iun. v nekakem veličastju živeti.
b) sijajna (zlata) radodarnost: largi nitor inde assuetus Etrusci Stat.
c) (o slogu) uglajenost, ličnost, elegantnost, prefinjenost, privlačnost, dražest: adhibendus erit in his explicandis quidam orationis nitor Ci., eloquii nitor ille domesticus (navajena) O., loquendi nitor ille divinus Q., scribere non sine cultu ac nitore Q., nitor et cultus descriptionum T.

nobléţe -i f

1. plemenitost

2. uglajenost, prefinjenost, izbranost

3. plemstvo

polish¹ [pɔ́liš] samostalnik
lošč, loščilo, loščenje, lešč, blesk, politura; gladkost
figurativno uglajenost

he lacks polish ni uglajen
to give s.th. a polish zgladiti, poleščiti kaj

politeness [pəláitnis] samostalnik
vljudnost, uglajenost, olikanost, izbranost

politezza f

1. zglajenost; gladkost

2. pren. dovršenost, dognanost; izpiljenost

3. uglajenost; vljudnost, vzgojenost

pulidez (množina: -ces) ženski spol čistoča; sijaj, izglajenost; ličnost; uglajenost

refinement [rifáinmənt] samostalnik
(o)čiščenje, prečiščenje, rafiniranje; oplemenitenje; finost, uglajenost
figurativno rafiniranost, premetenost; dlakocepstvo

all the refinements of luxury vse rafiniranosti razkošja

Schliff, der, (-/e/s, -e) Technik brus; obrušenost, obrus; (das Abgeschliffene) obrusek; figurativ uglajenost, politura; keinen Schliff haben figurativ biti robat/neotesan; der letzte Schliff figurativ pika na i

sgrossatura f groba obdelava; ugladitev; uglajenost, obrušenost

ùgladenōst ž
1. zglajenost, uglajenost
2. zlikanost
3. poravnanost

urbānitās -ātis, f (urbānus)

1. mestno življenje, poseb. življenje v Rimu: desideria (desiderium) urbanitatis Ci. ep.

2. meton. mestno, tj. olikano vedenje (obnašanje), prefinjen način življenja, olika, olikanost, omika, omikanost: homo summā urbanitate Ci. ep., litterae (slovstveno znanje) et urbanitas Ci. ep., deponendae tibi sunt urbanitates; rusticus Romanus factus es Ci. ep., addo urbanitatem, quae est virtus Ci. ep.; occ.
a) olikanost, olika, uglajenost, prefinjenost, prefinjen okus, rafiniranost v govorjenju, bodisi v izgovarjanju bodisi v izražanju (naspr. rusticitas): Q., urbanitatis color Ci.
b) olikanost v dovtipu, v šali, olikan (prefinjen) dovtip, olikana (pretanjena) dovtipnost ali šala: Sen. ph. idr., contumelia, si petulantius iactatur, convicium, si facetim, urbanitas nominatur Ci., risus, si aptus est, urbanitatis nomen assequitur Q., urbanitas oratoria, in iocis Q.
c) v negativnem pomenu velikomestni dovtip(i), velemestna dovtipnost: vernaculā utebantur urbanitate T. zganjali so svoje rimske mestne dovtipe.

urbanity [ə:bǽniti] samostalnik
vljudnost, ljubeznivost, olikanost, uglajenost, lepo vedenje
zastarelo duhovit humor

veneer [vəníə]

1. samostalnik
furnir, oplat, oplatnica
figurativno lažen, nepristen sijaj (lesk); zunanja politura, uglajenost, eleganca

veneer log furnirski hlod

2. prehodni glagol
furnirati, oplatiti; okrasiti (with z)
prevleči (les, kamen) z tanko ploščo iz slonove kosti, marmorja, biserovine itd.
figurativno prevleči, prekriti, na videz (za pogled) olepšati; zakriti (nelep značaj) z dobrimi manirami

venustās -ātis, f (venustus)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, očarljivost, šarm, dražest, privlačnost, lepota: muliebris Ci., venustas et pulchritudo corporis Ci., pomorum Varr., aënea signa eximiā venustate Ci.

2. metaf.
a) prikupnost, ljubeznivost, ljubkost, milina, finost, gracioznost, uglajenost, prefinjenost, dovtipnost, prefinjen humor, smisel za humor (v govorjenju, vedenju ipd.): Pl., hominum venustas et facetiae Ci., homo adfluens omni venustate Ci., dicendi vis summā venustate coniuncta Ci., venustas in arte Plin., verborum Gell.
b) prijetnost, veselje, radost: dies plenus venustatis Pl., quis me venustatis plenior? Ter. bolj vzradoščen, omnes voluptates, omnes venustates sunt Pl.

ви́тонченість -ності ж., izbránost -i ž., prefínjenost -i ž., uglajénost -i ž.

воспитанность f vzgojenost, uglajenost

изысканность f izbranost, uglajenost, prefinjenost; (zast.) izumetničenost