Franja

erdrücken zadušiti, udušiti; figurativ spraviti na kolena

erwürgen zadaviti, figurativ zadušiti, udušiti

fight down prehodni glagol
obvladati; zatreti; udušiti; izkoreniniti

kill³ [kil]

1. prehodni glagol
ubiti, ubijati; klati, zaklati (živino); ubiti, ustreliti (divjad)
vojska uničiti, potopiti (ladjo); pokončati, ugonobiti, udušiti, zatreti
figurativno preklicati, stornirati, razveljaviti, črtati
figurativno potlačiti, zadušiti (čustva), obsipati (s pretirano dobroto); olajšati, ublažiti (bolečino), nevtralizirati (barvo, hrup); odbiti, preprečiti (zakonski osnutek), prekrižati (načrt)
šport zaustaviti (žogo); zabiti čas
ameriško, pogovorno popiti celo steklenico

2. neprehodni glagol
povzročiti smrt
pogovorno biti neudržljiv, biti očarljiv

to kill two birds with one stone ubiti dve muhi na en mah
to kill the fatted calf for s.o. z veseljem sprejeti, sprejeti kot izgubljenega sina
the sight nearly killed me ob pogledu na to sem skoraj počil od smeha
to kill s.o. with kindness škoditi komu s preveliko dobroto
to kill time zabijati čas
dressed up to kill zapeljivo oblečen, gizdavo oblečen
to kill by inches počasi ubijati
to kill the goose that lays golden eggs s svojo grabežljivostjo uničiti vir dohodkov
a kill or cure remedy drastično zdravilo
to dance to kill plesati do iznemoglosti
pigs do not kill well at that age v tej starosti svinje niso godne za klanje

obtund [ɔbtʌ́nd] prehodni glagol
medicina otopiti, udušiti

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

quash [kwɔš] prehodni glagol
pravno razveljaviti (sodbo), uničiti; udušiti, potlačiti (down)

quell [kwel] prehodni glagol
poetično udušiti, potlačiti (čustva, upor); premagati, pomiriti

quench [kwenč] prehodni glagol
poetično pogasiti (žejo, ogenj); ohladiti, politi z mrzlo vodo (pepel, koks); udušiti (čustva)
sleng zavezati komu jezik

to quench smoking flax prekiniti mnogo obetajoč razvoj
elektrika quenching choke gasilna dušilka
quenching frequency nihalna frekvenca

re-stinguō -ere -stīnxī -stīnctum (re in stinguere)

1. gasiti, ugasiti (ugašati, ugaševati), pogasiti (pogašati): Pl., L., S. idr., opera flammā comprehensa C., aggerem C., ignem Ci., incendium Hirt.; abs.: ad restinguendum concurrunt C.; pass. ugasniti, pogasniti: ignes fontibus restinguuntur V., ignis in aquam coniectus restinguitur Ci.

2. metaf.
a) (u)gasiti, pogasiti (pogašati), (po)tešiti, (o)brzdati, (u)krotiti, pomiriti (pomirjati), (o)militi, (u)blažiti (ublaževati): flammam exortam paucarum morte restinguere Ci., ardorem cupiditatum Ci., mentes auditorum inflammatas Ci., ovium alicuius Ci., restinguere ardentis Falerni pocula lymphā H. hladiti, sitim V.
b) (po)gasiti = dušiti, zadušiti, udušiti, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), zatreti (zatirati), pokonč(ev)ati (pokončavati), zavreti (zavirati): Ter., Sil. idr., studia Ci. ovirati, omnem sermunculum restinguere Ci., animos hominum sensusque morte restingui Ci. se nehajo, prenehajo, incensam cupiditatem Ci., incendium belli civilis, belli Punici Plin., morbum, ictus scorpionum, venena Plin., cimices Plin. zatreti, pobiti.

schlucken požirati, požreti; goltati, pogoltniti; Arzneien: jemati, uživati; etwas Unangenehmes, eine Behauptung, Geld: požreti; Technik Schall: udušiti, pridušiti; Licht: jemati; viel Benzin: žreti; schlucken an etwas Unangenehmem: imeti preglavice z, delati preglavice (er hat zu schlucken an X X mu bo še delal preglavice)

sepeliō -īre -īvī, redko -iī, sepultum (etim. še ne natančno dognana beseda)

1.
a) pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati), pogrebsti (pogrebati): surge et sepeli natum ACC. AP. CI., hominem mortuum in urbe ne sepelito neve urito TAB. XII AP. CI., suorum corpora collata in unum sepeliri iussit L., aliquem sepeliendum tradere VAL. MAX. v pokop, hi, quos vehit unda, sepulti V., sepeli ... ossa O., sepultus ... intellegitur quoquo modo conditus PLIN., formicae sepeliunt inter se PLIN., si te vivam sepelieris PETR.
b) redko = sežgati (sežigati): sepultum Consentiae, quod membrorum reliquum fuit L., interfici quidem sine mora, sed sepeliri quoque accuratissime imperavit SUET., corpus regio more sepeliri et reliquias eius maiorum tumulis inferri iussit IUST.; pren.: vos in incendio patriae sepelire conatus est CI.
c) pesn. = pogrezniti (pogrez(ov)ati), potopiti (potapljati): saevo sepelire profundo exanimos SIL.

2. metaf.
a) pokopa(va)ti = zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), (po)tlačiti, (za)dušiti, udušiti (udušati, uduševati): ENN. FR., VELL. idr., nullus sum, sepultus sum TER. po meni je, izgubljen sem, sepelire somnum PL. pregnati, antiqua, sepulta, vetustas quae facit LUC. AP. GELL. pozabljeno, cerno animo sepultam patriam CI., dolor sepeliendus est CI., bellum adventu eius (sc. Pompei) sublatum ac sepultum CI., cum Genucio unā mortuam ac sepultam tribuniciam potestatem L., mea fama sepulta est O., cuncta tuus sepelivit amor PR., sepulta inertia H. na veke pozabljena, ingenia sepulta H. starodavni duhovi (geniji), duhovi (geniji) starodavnosti (davnine), in aeternum sepelire salutem LUCR.
b) occ. (poseb. v pt. pf.) pogrezniti (pogrezati, pogrezovati, pogrezavati), utopiti (utapljati), uspavati: morbo adfectis somnoque sepultis LUCR., invadunt urbem somno vinoque sepultam V., assiduo lingua sepulta mero PR., vinolentiā sepeliri AUG., custode sepulto H. uspavan.

Opomba: Pf. sepelī: PERS.; fut. sepelībis: AUS.; pt. pf. sepelītus: CA. AP. PRISC.; sinkop. obl. iz pf. debla: sepelīsset: PR., LACT.; sepelīssent: Q.; sepelīsse: AUR.

spēgnere^*

A) v. tr. (pres. spēngo)

1. gasiti; pogasiti, ugašati:
spegnere la calce gasiti apno
spegnere un incendio pogasiti požar

2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)

3. izplačati:
spegnere un debito plačati dolg

4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
spegnere i rumori udušiti hrup
spegnere la sete potešiti žejo

5. knjižno ubiti

B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)

1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti

2. umreti, umirati

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

suf-fōcō -āre -āvī -ātum (sub in faucēs, prim. fōcāle) komu grlo (vrat) zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), koga (za)daviti, koga (za)dušiti, koga udušíti (udúšati, uduševáti): Sen. ph., Hier., Fest. idr., patrem, gallum gallinaceum Ci., qui non sit acerbum … in melle situm suffocari Lucr.; metaf.: vox suffocatur saepe Q. se zaduši, je nerazločen, suffocare vitem Plin. (za)dušiti, prerasti (preraščati), prekriti, vulvarum conversione suffocatas excitat Plin. histerične ženske (materničave ženske), suffocare urbem et Italiam fame Ci. ep. mestu in Italiji zapreti sapo z lakoto (stradanjem), mesto in Italijo zadušiti z lakoto (s stradanjem), mesto in Italijo izstradati.

unterdrücken zatirati, eine Revolte: zatreti; Gefühle, Bemerkungen: potlačiti, zatajevati, zadržati zase; Tränen: požirati, požreti; Nachrichten: prikrivati; Technik Störungen: udušiti; elektronische Datenverarbeitung brisati, izločevati, izločiti; Recht Urkunden: prikrivati, prikriti, zatajiti

castīgō -āre -āvī -ātum (prim. castus)

1. (u)krotiti, (ob)uzdati: equus non parens frenis asperioribus castigandus est L.

2. pren.
a) omejiti (omejevati), (u)tesniti, utesnjevati, (u)krotiti, (o)brzdati, ovirati, preprečiti (preprečevati): castigatus animi dolor Ci., c. nimiam levitatem L., ita castigandae plebi compositum senatus consultum T., c. crebris potiunculis risum Petr. udušiti, molis praevalidae pulvere lapsūs Stat.
b) kaj napačnega izboljš(ev)ati poskusiti, popraviti (popravljati): carmen reprendite, quod non... multa litura coërcuit atque... non castigavit H., c. vitia sua Plin. iun., Opicae castigat amicae verba Iuv.; pren.: examen improbum in illa c. trutina Pers. = napačno sodbo popraviti.
c) krajevno obdajati, oklepati: insula castigatur aquis Stat.

3. (po)karati, (po)grajati, kaznovati, (u)strahovati, ošte(va)ti, (o)zmerjati: aliquem leniter L., et perinde dominos laudaret castigaretque L., segniores castigat atque incitat C., c. improbos Ci., aliquem verbis Ci., L. ali dictis Pl., V., aliquem litteris C. ali per litteras T. pismeno ošte(va)ti, pueros vero matres et magistri castigare etiam solent, nec verbis solum, sed etiam verberibus Ci., c. aliquem verberibus Cu. ali plagis Ap. ali fustibus Dig.; castigantque moras V. grajajo obotavljanje, odvračajo od obotavljanja; z ACI ali quod: L.; s finalnim stavkom (z ut) = ostro opomniti (opominjati): C. — Od tod adj. pt. pf. castīgātus 3, adv. -ē omejen, od tod

1. stisnjen, strumen, tog: pectus O. stisnjene (ozke) prsi, frons Stat.

2. pren. utesnjen, kratko (jedrnato) povedan: opus Macr., luxuria castigatior Aug., castigatissima disciplina Gell. precej trdo ustrahovanje, castigate vivere Sen. rh. na tesnem živeti, samevati, castigatius vivere, agere Amm., eloqui castigatius aliquid Aug., haec de monade castigatius quam se copia suggerebat Macr.

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

dampen [dǽmpən] prehodni glagol & neprehodni glagol
ovlažiti (se)
figurativno potreti, pobiti

to dampen down udušiti (ogenj)

étouffer [etufe] verbe transitif (za)dušiti; sapo vzeti (quelqu'un komu); pogasiti (ogenj); zatreti, potlačiti (vzdih, afero); zamašiti usta (tisku); populaire zmakniti, ukrasti; verbe intransitif (za)dušiti se, težko dihati; figuré ne se dobro počutiti

s'étouffer zadušiti se; izgubiti se, izginiti (šum); stiskati se, treti se, gnesti se (množica)
étouffer un bâillement premagati zehanje
(populaire) étouffer une bouteille izprazniti, udušiti buteljko, steklenico
étouffer de chaleur, de rire dušiti se od vročine, pokati od smeha
étouffer dans l'œuf zatreti v kali
étouffer de rage, de colère pihati, pokati od besa, od jeze
on étouffe ici dušimo se tu, duši nas tu
étouffer une révolte, un scandale potlačiti upor, škandal
on s'étouffait à la réception na sprejemu je bila prava gneča