Franja

manuel, le [manɥɛl] adjectif ročen; masculin priročnik, učbenik (de chimie kemije)

composition féminin manuelle (typographie) ročni stavek
habilité féminin manuelle ročna spretnost
ouvrage masculin, travail masculin manuel ročno delo

mētodo m

1. metoda, način; postopek:
non aver metodo delati brez reda
metodo globale šol. globalna metoda

2. ekst. red:
con metodo urejeno, načrtno

3. učbenik

4. šport napadalna taktika (pri nogometu)

school-book [skú:lbuk] samostalnik
šolska knjiga, učbenik

Schulbuch, das, učbenik

suma ženski spol (denarna) vsota, znesek; seštevek, seštevanje; množina, kup; očrt, glavna vsebina; učbenik

suma media povprečni znesek
suma sobrante preostali znesek
suma total skupna vsota
en suma skratka, z eno besedo, kratko in malo
hacer la suma sešteti
redondear una suma zaokrožiti vsoto

textbook [tékstbuk] samostalnik
učbenik, šolska knjiga
glasba libreto

textbook edition šolska izdaja

traité [trɛte] masculin pogodba; razprava, študija; učna knjiga, učbenik

traité d'alliance, d'amitié, d'armistice, de commerce, de paix zavezniška, prijateljska, o premirju, trgovinska, mirovna pogoaba
traité de chimie, de physique, d'économie politique učbenik kemije, fizike, politične ekonomije
conclure, dénoncer, ratifier, signer un traité skleniti, odpovedati, ratificirati, podpisati pogodbo
négocier un traité pogajati se o pogodbi

ȕdžbenīk m učbenik, učna knjiga

Unterrichtswerk, das, učbenik

vade mecum [védi mí:kəm] samostalnik
priročnik, vademekum; učbenik; vodnik

підру́чник -а ч., priróčnik -a m., účbenik -a m.

учебник m učbenik

arithmétique [-tik] adjectif aritmetičen, računski; féminin aritmetika, računstvo, računica, učbenik aritmetike

rhētoricus 3 (tuj. ῥητορικός)

1. retorski, retorjev, govorniški, govornikov: mos Ci., ars Ci. ali samo rhētorica -ae, f in rhētoricē -es, f (gr. ῥητορική) govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., Q.; adv. rhētoricē (po) govorniško, z govorniškim okrasjem, gostobesedno, zgovorno, besedovito, retórično: mortem alicuius rhetorice et tragice ornare Ci., rh. invehi Ci.

2. govorniški, govorstven, retóričen: doctores Ci. učitelji govorništva, retorji, libri Ci. učbeniki govorništva, artifex rhetoricus Gell., magistri rhetorici et grammatici Amm.; subst.
a) rhētoricus -ī, m (sc. liber) učbenik govorništva, učbenik retórike: Q.; pl. rhētoricī -ōrum, m učbeniki govorništva, učbeniki retórike: Q.
b) rhētorica -ōrum, n govorništvo, govorstvo, retórika: Ci., alii rhetorica tongent Enn.

stōria f

1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine

2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje

4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem

6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica

sussidiario

A) agg. (m pl. -ri) podporen; pomožen:
fermata sussidiaria pomožno postajališče
mezzi sussidiari podpora
naviglio sussidiario voj. pomožno ladjevje

B) m (pl. -ri) šol. pomožni učbenik

самовчи́тель, самоучи́тель -я ч., účbenik za samoúke -a - - m.

самоучитель m učbenik za samouke

abrégé [abreže] masculin povzetek, resumé; skrajšana, kratka vsebina; (kratek) oris

en abrégé v malo besedah, na kratko
abrégé de géométrie oris, skrajšan učbenik geometrije
écrire en abrégé pri pisanju uporabljati kratice

adottare v. tr. (pres. adōtto)

1. posvojiti, adoptirati, posinoviti, pohčeriti:
hanno adottato un trovatello posvojili so najdenčka

2. pren. sprejeti, odločiti se za:
adottare un sistema di vita sprejeti način življenja
adottare un libro di testo odločiti se za učbenik