Franja

fīgmentum -ī, n (fingere)

1. tvorba, tvorjenje: verborum Gell.

2. podoba: f. animalis Gell., animae Prud., f. deae Amm., f. aureum capitis arietini Amm.

3. podoba, izmislek: somniorum Ap., poëtarum Lact., figmenta habitūs tragici Amm.

figūrātiō -ōnis, f (figūrāre)

I.

1. tvorba, upodobitev, podoba, zunanjost, vnanjost: Hyg., Plin., naturalis f, f. eius (corporis) Vitr., humani corporis Aug., Apollinis Ap.

2. occ.
a) slovnična tvorba: nominum Arn.; meton. besedna oblika: Gell.
b) kot ret. t. t α) podoba, figura: his figurationibus uti, quas Graeci schemata vocant Fr. β) = figūrālitās: Lact. —

II. metaf. domislek, zamisel: spei Ps.-Q.; v pl.: Arn. o vanae figurationes! Ps.-Q.

fōrmāmentum -ī, n (fōrmāre) oblikovanje, upodobitev, tvorba, konkr. podoba: Lucr., Arn.

fōrmātiō -ōnis, f (fōrmāre) oblikovanje, tvorba, obris, upodobitev: fori Vitr., formationes columnarum, aedium sacrarum Vitr.; metaf.: f. morum Sen. ph., Min., M., Sid.

formation [fɔ:méišən] samostalnik
tvorba, stvaritev; sestava, ureditev
vojska, geologija formacija; red

formation [-sjɔ̃] féminin oblikovanje, tvorba, ustvaritev, formacija, formiranje; razvoj, nastanek; vzgoja, izobrazba; oblika, zgradba; organizacija; grupa; pluriel čete

en formation v formiranju
en formation serrée, dense, compacte (militaire) strnjen, gost
formation blindée, navale, aérienne (militaire) oklopna, pomorska, letalska enota
formation générale splošna izobrazba
formation des prix formiranje cen
formation professionnelle poklicna izobrazba
formation politique politična grupa (stranka)

fōrmātūra -ae, f (fōrmāre) oblikovanje, tvorba, izobrazba: Lucr., Arn.

formitās -ātis, f (fōrma) oblikovanje, tvorba: Isid.

Gebilde, das, (-s, -) tvorba

Herausbildung, die, tvorba, izgrajevanje

officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)

1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.

2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.

plasma -atis, n (gr. πλάσμα)

I. tvorba, tvar(ina), snov

1. stvar, stvor: Cypr., emancipator servientis plasmatis Prud.

2. izmislek, umislek, izmišljotina, domislek, domislica: si qua fides falsis umquam est adhibenda poetis nec plasma semper adlinunt Aus., ambo loqui faciles, ambo omnia carmina docti, callentes mython plasmata et historiam Aus., plerique Helenam iuxta Homericum plasma ad Troiam deportatam fuisse existimaverunt Aus., immiscuit Musas deosque, disciplinas cyclicas garrire agresti cruda finxit plasmate M. —

II. spreminjanje glasu, (afektirana) modulacija glasu: non tamen in canticum dissoluta (sc. lectio) nec plasmate Q., liquido quum plasmate guttur mobile collueris Pers., quoniam plasmate legi voluit (sc. Aeneis) Prob.

plasmātiō -ōnis, f (plasmāre) tvorjenje, tvoritev, tvorba, oblikovanje, upodabljanje, (u)stvarjanje: Hier., Ambr.

production [-düksjɔ̃] féminin proizvajanje, produkcija, pridelovanje, pridobivanje; pridelek, donos; tvorba; juridique predložitev; proizvod, produkt; ustvaritev filma, film

production agricole poljedelstvo
production animale živinoreja
production aurifère pridobivanje zlata
production automobile proizvodnja avtomobilov
production à la chaîne proizvodnja na tekočem traku
production charbonnière, houillère pridobivanje premoga
production d'un document devant le tribunal predložitev listine sodišču
production énergétique proizvajanje energije
production excédentaire presežek v proizvodnji
une production franco-italienne francosko-italijanski film
production en grand, en série masovna, serijska proizvodnja
production industrielle, journalière, annuelle, mondiale industrijska, dnevna, letna, svetovna proizvodnja
production première pridobivanje surovin
production en surplus hiperprodukcija
augmentation féminin, baisse féminin de la production porast, padec proizvodnje
cadence féminin de production tempo proizvodnje
capacité de production zmogljivost proizvodnje
coût masculin, frais masculin pluriel de production proizvodni stroški
excédent masculin de production presežek v proizvodnji
indice masculin de la production indeks proizvodnje
perte féminin, restriction féminin de production izpad, omejitev proizvodnje
prix masculin de production proizvodna cena
restreindre la production omejiti proizvodnjo

vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)

I.

1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.

2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.

3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —

II.

1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.

2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.

образование n

1. izobrazba;
среднее о. srednješolska izobrazba;

2. tvorba, oblikovanje; nastanek; formiranje; ustanovitev;
о. слов besedotvorje

создание n ustvarjanje, stvaritev; tvorba;
живое с. bitje

утво́рення -я с., tvórba -e ž.

arborization [a:bəraizéišən] samostalnik
drevesasta tvorba (npr. kristalov)

assimulātiō (adsimulātiō) in assimilātiō (adsimilātiō) -ōnis, f (as-, adsimulāre, as-, adsimilāre) „prilikovanje“, od tod

1. podobna tvorba: mulierum paucis prodigiosa adsimilatio Plin.

2. prispodobitev (prispodabljanje) kake reči drugi: dolosa Cod. Th.

3.
a) enačenje, izenačitev, tekmovanje: vanus adsimulatione T.
b) ret. govornikovo hlinjeno pristajanje na mnenje poslušalcev, hlimba: exornatio... tractabitur... adsimulatione Corn.