Franja

sheath množina sheaths [ši:ɵ, ši:ðz] samostalnik
nožnica; tok, tul, futeral; cevasti del stebla; pokrovka krila pri žuželkah
tehnično rečni zaščitni (kamnit) nasip

thēca -ae, f (tuj. ϑήκη) ovoj, vrhnji sloj, tok, tul(ec), púš(č)ica, mošnja, môšnjica (mošnjíca), mošnjìč, mošnjíček: grani Varr., vasa sine theca Ci., nummaria Ci., aureis thecis cultros includunt suos Ambr.; poseb. usnjeni tok za pisalca, črtalnike, peresnica: theca calamaria aut graphiaria Suet., thecae et pugillares tabulae (sc. notariorum) Amm.

til (tkanina) tul m

tôk tȍka m, mn. tòkovi
1. dial. tok, tul, gl. tudi korice, futrola, kutija
2. zool. beluga, morun

tòk toka m i tóka ž
1. tul: tok za puščice
2. futrola, tok: tok za očala
3. kutija: tok za peresa
4. navlaka: tok za pištolo

túlac túlca m, mn. túlci tûlācā
1. tul, tulec: tulac pun strelica
2. tulec, ovojnica
3. cilinder (klobuk)
4. oglavje: tulac je dio šešira u koji ulazi glava
5. past: uhvaćen je kao zvijer u tulac; kad lovi kunu bjelicu, djeda nosi sa sobom bar po jedan tulac, izdubljeni komad stabla
6. došlo mi je na tulac prav mi je prišlo

Tullus -ī, m Túl, ime in priimek raznih rimskih rodov; poseb. Tullus Hostilius Tul Hostilij, tretji rimski kralj: L., Val. Max.

turcasso m tul, tulec

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

колчан m tul (za puščice)

carcaj moški spol tul za puščice; pas za nošnjo križa pri procesijah; ameriška španščina tul za puško pri sedlu

carquois [karkwa] masculin tul za puščice

il a vidé son carquois (figuré) povedal je svoje strupene opazke

flechero moški spol lokostrelec; tul za strelice

Köcher, der, (-s, -) tul za puščice; Tierkunde tulec

pharetrātus 3 (pharetra) tul(ec) noseč, tulonosen: Getae O. tulonosci, virgo (= Diana) O., puer (= Cupido) O., H., Camilla V.

pharetriger -gera -gerum (pharetra in gerere) tul(ec) noseč, tulonosen: rex (= Xerxes) Sil.

prestar pridevnik
(preveč star) ▸ túl öreg, túl idős, túl régiTudi pnevmatike so lahko prestare. ▸ A gumiabroncsok is lehetnek túl öregek.
Danes je veliko zelo lepih in modernih oblačil, a jih ne morem več nositi, ker sem za to malce prestara. ▸ Manapság rengeteg nagyon szép és divatos ruha van, de én már nem hordhatom őket, mert túl öreg vagyok hozzá.

quiver¹ [kwívə] samostalnik
tul za puščice

figurativno to have an arrow (ali shaft) left in one's quiver imeti železno rezervo
quiver full of children velika družina, kup otrok

rože ne cvetijo komu frazem
(komu se ne godi dobro) ▸ valakinek nem túl rózsás a helyzete, valaki nincs rózsás helyzetben
Celotni sferi visoke tehnologije ne cvetijo rože, saj so se vlaganja izredno zmanjšala. ▸ Mivel a beruházások mértéke rendkívül nagy arányban csökkent, a csúcstechnológiai iparág helyzete nem igazán rózsás.
Sopomenke: rožice ne cvetijo komu

rožice ne cvetijo komu frazem
(komu se ne godi dobro) ▸ valakinek nem túl rózsás a helyzete, valaki nincs rózsás helyzetben
Sopomenke: rože ne cvetijo komu