Franja

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

formálnost formalitéta formality; forms pl; ceremony; (pretirana) punctilio

brez formálnost, formalitétai without formalities
to je samo formálnost, formalitéta it's only a matter of form, it's a mere formality
jahati na formálnost, formalitétaih to be a stickler for convention
ne morem trpeti vseh teh formálnost, formalitétai I can't stand all this formality

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

glád hambre f

pasji glad hambre canina
potešiti glad matar el hambre
trpeti glad sufrir (ali pasar) hambre
umirati od gladu morirse de hambre; andar muerto de hambre
umreti od gladu morir (ali perecer) de hambre
glad je najboljši kuhar a buen(a) hambre no hay pan duro

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

kôzel

1. zoologija he-goat, pogovorno billy goat; (smrdljiva oseba) stinker, arhaično stinkard

grešni kôzel (figurativno, vsegakriv) scapegoat
biti grešni kôzel (figurativno trpeti za druge) to be the scapegoat (ali pogovorno the fall guy)
kôzle streljati (figurativno) to commit blunders
kôzla ustreliti (figurativno) to drop a brick (ali pogovorno a clanger), to put one's foot in it, to blunder
postaviti kôzla za vrtnarja to set a thief to catch a thief

2.

kôzel na kočiji coach box, dickey seat

krítika critique ženski spol

filološka kritika critique philologique
tekstna kritika critique d'un texte
umetniška kritika critique d'art (ali artistique)
utemeljena kritika critique fondée
ne prenesti, ne trpeti kritik ne pas admettre (ali supporter) les critiques

krivíca injustice ženski spol , tort moški spol

vpijoča krivica une injustice criante (ali flagrante)
po krivici à tort, injustement
ne po krivici non sans raison
po pravici ali po krivici à tort ou à raison
delati komu krivico faire tort à quelqu'un, ne pas être juste envers quelqu'un
trpeti krivico être victime d'une injustice, souffrir une injustice

krivíca injusticia f

prizadejana, storjena krivica agravio m
vpijoča krivica injusticia manifiesta
po krivici sin razón; injustamente; sin tener motivo
po pravici ali po krivici con razón o sin ella
ne po krivici no sin razón
delati komu krivico ser injusto con alg
krivica se mu godi no lo merece, no se le hace justicia
popraviti (zagrešiti) krivico reparar (cometer) una injusticia
trpeti krivico ser víctima de una injusticia, sufrir agravios

krvaveti glagol
1. (izgubljati kri) ▸ vérzikČe otrok pogosto in močno krvavi iz nosu, se pogovorite z zdravnikom. ▸ Ha gyakran vérzik a gyerek orra, konzultáljon az orvossal.

2. v vojnem kontekstu (trpeti; umirati) ▸ vérét hullatja, vérét áldozzaČečenija pa medtem nezadržno krvavi in umira. ▸ Csecsenföld pedig eközben egyfolytában a vérét hullatja és haldoklik.
Zavedamo se, da bomo morali za zmago krvaveti in trpeti vse do zadnjega sodnikovega piska. ▸ kontrastivno zanimivo Tudatában vagyunk annak, hogy a győzelemért vért kell izzadnunk és a bíró utolsó füttyjeléig szenvednünk kell.

lakot|a¹ ženski spol (-e …) občutek: der Hunger (tudi figurativno); velika: großer Hunger, Bärenhunger, Riesenhunger; (požrešnost) Heißhunger
občutek lakote das Hungergefühl
medicina volčja lakota der Heißhunger
od lakote vor Hunger
oslabljen od lakote hungergeschwächt
smrt od lakote der Hungertod
umreti od lakote vor Hunger sterben, verhungern
potešiti lakoto den Hunger stillen
trpeti lakoto Hunger leiden

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

lákota famine, starvation, hunger; dearth

lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
volčja lákota ravenous hunger
smrt od lákote starvation
potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
umiram od lákote I'm dying of hunger
lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
protestni pohod proti lákoti hunger march
z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...

lákota faim ženski spol , famine ženski spol , disette ženski spol ; (človek) insatiable moški spol , glouton moški spol , créve-la-faim moški spol ; botanika gaillet moški spol , caille-lait moški spol

volčja lakota une faim de loup
trpeti lakoto souffrir de la faim
umreti od lakote mourir de faim (ali d'inanition)
utešiti lakoto apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
lakota je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout

lákota (-e) f

1. fame:
lakota ga muči, tare sente la fame, il morso della fame
trpeti lakoto patire la fame
huda, volčja lakota fame da lupo

2. fame, carestia:
v deželi je bila lakota nel paese imperversava la carestia
boj proti lakoti lotta contro la fame

3. pren. fame, desiderio (sfrenato):
lakota slave fame, sete di gloria
spolna lakota appetito carnale

4. bot. caglio, presame, attaccamani (Galium)
PREGOVORI:
lakota je najboljši kuhar la fame è il miglior cuoco

lákota hambre f

volčja lakota hambre canina
trpeti lakoto sufrir (ali pasar) hambre
umreti od lakote morir de hambre
potešiti lakoto matar el hambre
lakota je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro

lákota -e ž., го́лод -у ч.

• trpéti lákoto недоїда́ти, голодува́ти

lákota -e ž foame
□ trpeti lakoto a flămânzi
□ huda lakota foamete

melanholíja melanhóličnost melancholy; dejection; gloom, gloominess, despodency, pogovorno blues pl, blue devils pl, dumps pl; medicina melancholia

trpeti depresije in melanholíjo pogovorno to be down in the dumps, to be feeling blue